Abazovićevo vlado, ki je prva manjšinska vlada v zgodovini države, je podprla večina poslancev. Med njimi so bili tudi člani Demokratske partije socialistov predsednika Črne gore Mileta Đukanovića, ki niso del nove vlade, poroča črnogorska tiskovna agencija Mina.
Vlada ima štiri podpredsednike in 18 ministrstev, v njej pa so poleg Abazovićevega gibanja URA tudi Socialdemokratska stranka in prosrbska Socialistična narodna stranka ter predstavniki manjšinskih strank, ki zastopajo Hrvate in Bošnjake.
Mandatar Dritan Abazović je ob nastopu premierskega položaja dejal, da Črna gora potrebuje predvsem politično in družbeno stabilnost, vsi člani nove pa se bodo morali ukvarjati s prihodnostjo države, ne pa z njeno preteklostjo. Dva ključna stebra njihovega delovanja bosta vladavina prava in gospodarski razvoj, kar pomeni boj proti korupciji, več trajnostnih investicij, trajnostni razvoj in varovanje okolja, podpora otrok in mladih ter čim hitrejšo včlanitev Črne gore v EU.
“Verjamem, da Črna gora lahko zaprosi za včlanitev po hitrem postopku in da bi ob modrih odločitvah lahko kmalu postala polnopravna članica EU. To je naš najpomembnejši cilj,” je poudaril novi premier. Ob tem je dodal, da je ruska invazija na Ukrajino povzročila burne geopolitične premike, obenem pa je ta kriza odprla tudi nove perspektive za Črno goro.
Izbor Dritana Abazovića za premiera sta pozdravila tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi.
“Veselim se sodelovanja pri otipljivem napredku na poti v EU,” je Borrell zapisal na Twitterju in izpostavil, da je Črna gora popolnoma usklajena z zunanjo politiko EU. Varhelyi pa je prek Twitterja sporočil, da se veseli sodelovanja z Abazovićem in novo vlado pri izvajanju reform, ki so potrebne za vstop v EU, predvsem na področju vladavine prava, gospodarstva in zelene politike.
Dritan Abazović je po narodnosti Albanec in prvi predsednik črnogorske vlade, ki prihaja iz manjšinskega naroda v Črni gori. Po koalicijskem sporazumu bo manjšinska vlada vodila državo eno leto, vse do razpisa predčasnih parlamentarnih volitev.
