V luči vojne v Ukrajini sta voditelja skupno obsodila jedrsko retoriko in jedrske grožnje označila za neodgovorne in nevarne, je sporočil Michelov tiskovni predstavnik Barend Leyts. Poleg vojne v Ukrajini sta razpravljala tudi o varnostnih razmerah v vzhodni Aziji, pri čemer je Michel ponovil, da je EU zavezana načelu ene Kitajske.

Med pogovori o področjih, na katerih je sodelovanje obeh akterjev v skupnem interesu, je Michel opozoril, da trgovanje med EU in Kitajsko koristi obema stranema in da je bistveno prispevalo k dramatični gospodarski preobrazbi Kitajske.

Govorila sta tudi o omejevalnih ukrepih, ki sta jih EU in Kitajska sprejeli druga proti drugi, Michel pa je predstavil težave, s katerimi se soočajo podjetja in vlagatelji iz EU. Pri tem je še dodal, da so se te zaradi pandemije covida-19 bistveno povečale.

V luči tega sta si predsednika nato izmenjala tudi mnenja in izkušnje pri spopadanju s pandemijo covida-19.

Prav tako je Michel poudaril, da mora ves svet storiti več v boju proti podnebnim spremembam in za boljše obvladovanje gospodarske krize, zlasti njenih posledic za države v razvoju.

Pozdravil je pripravljenost za nadaljevanje dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki bo po njegovem mnenju priložnost za podrobno obravnavo položaja manjšin in posameznih primerov človekovih pravic. EU pa bo še naprej sodelovala s Kitajsko v luči vrha EU-Kitajska prihodnje leto, je dodal. Med pogovorom je Xiju in kitajskemu ljudstvu izrazil sožalje ob smrti nekdanjega predsednika Jianga Zemina.

To je bil prvi uradni obisk na najvišji ravni med EU in Kitajsko od začetka pandemije leta 2020. Obisk je sledil oktobrski strateški razpravi na vrhu EU o odnosih med unijo in Kitajsko.

Michel je takrat dejal, da EU ne želi biti naivna glede Kitajske, hkrati pa se želi izogniti logiki sistematične konfrontacije s Pekingom, čeprav se zaveda grožnje, ki jo ta predstavlja. Po njegovih besedah mora EU razviti lastno strategijo v odnosu do Kitajske ter postati strateško bolj neodvisna.