“Pripraviti se moramo na nadaljnje prekinitve oskrbe s plinom iz Rusije, celo na popolno ustavitev,” je bila v nagovoru evropskim poslancem jasna von der Leynova, ki je spomnila, da se z delno ali popolno ustavitvijo plina iz Rusije že sooča 12 držav članic.
Obenem je napovedala, da bo komisija sredi tega meseca predstavila načrt ukrepanja EU za primer tovrstnih izrednih razmer. “Države članice že razpolagajo z nacionalnimi načrti ukrepov. To je dobro, a potrebujemo evropsko usklajevanje in skupno ukrepanje,” je dejala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Treba je zagotoviti, da se bo v primeru popolne ustavitve dobav iz Rusije, plin, ki bo na razpolago, stekal tja, kjer ga bodo najbolj nujno potrebovali, je poudarila. “Poskrbeti moramo za evropsko solidarnost. In zaščititi moramo notranji trg ter dobavne verige industrije,” je izpostavila in spomnila na grenko lekcijo pandemije covida-19, kako nevarni so lahko egoizem, protekcionizem, zapiranje meja in prepovedovanje izvoza.
Zatrdila je še, da prizadevanja za iskanje novih zanesljivih dobaviteljev plina dobro napredujejo. Od marca se je tako uvoz utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo iz drugih držav v primerjavi z letom pred tem povečal za 75 odstotkov, uvoz iz ZDA se je celo skoraj potrojil. Povprečen mesečni uvoz ruskega plina se je medtem v primerjavi z lani zmanjšal za tretjino, povzema dpa.
Obenem je zavrnila pozive, da bi bilo treba spričo vojne v Ukrajini in posledične energetske krize upočasniti zeleni prehod oziroma tranzicijo EU na obnovljive vire energije. “Prav novo varnostno okolje je najboljši argument za to, da še pospešimo uporabo obnovljivih virov,” je poudarila, saj ravno ti omogočajo neodvisnost od ruskih fosilnih goriv.
Spopadanje z energetsko krizo in zagotavljanje zadostnih dobav energentov bo sicer ena ključnih nalog češkega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta. Prioritete predsedovanja je danes evropskim poslancem v Strasbourgu predstavil češki premier Petr Fiala.
Kot je zatrdil, bo energetski načrt odražal solidarnost EU, kakršno je ta uspela pokazati ob vrhuncu pandemije covida-19. “Pot, ki jo želi ubrati češko predsedstvo, je v prvi vrsti delo na skupnih evropskih projektih, ki nas osvobajajo odvisnosti od Rusije,” je dejal.
Tudi on je podobno kot von der Leynova izpostavil, da morajo navkljub visoki inflaciji in kratkoročnim tveganjem v dobavi energentov v jedru prestrukturiranja energetskega trga EU ostati okolju prijazne politike.
