Vrednost evra je po objavi podatkov junijske inflacije v ZDA, ki še povečuje pričakovanja, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) še dodatno zvišala obrestne mere, padla na 0,9998 dolarja. Povečanje obrestnih mer v ZDA povečuje privlačnost dolarja za vlagatelje, navaja francoska tiskovna agencija AFP. V ZDA je letna inflacija junija sicer pospešila na 9,1 odstotka.
Evropska centralna banka je na drugi strani izbrala drugačno politiko, saj namerava obrestne mere dvigovati počasi.
Evro je letos proti dolarju izgubil skoraj 14 odstotkov. Njegova vrednost je začela toniti konec junija, v torek pa je prvič po letu 2002 prišlo do izenačitve obeh vrednosti. Pozneje si je evro nekoliko opomogel, a le začasno, saj je danes doživel nov padec.
Vrednost evra se je v zadnjih minutah odbila, tako je bilo na borzi v Frankfurtu za en evro okoli 15.30 treba odšteti 1,0023 dolarja.
Nižji kot je menjalni tečaj evra, močnejše postanejo druge valute, kot je dolar. Posledično se podraži uvoženo blago v EU, na čelu z energenti, kar še dodatno zvišuje inflacijo.
Skupna evropska valuta je sicer luč sveta ugledala 31. decembra 1998, okvirna cena za en evro pa je bila postavljena pri 1,17 dolarja. Januarja 2000 je vrednost evra padla pod en dolar, rekordno malo pa je bilo za skupno evropsko valuto treba odšteti oktobra 2000, in sicer 0,8230 dolarja.
Evro se je začel krepiti dve leti pozneje, ko je postal edino zakonito plačilno sredstvo v območju z evrom, tistega leta pa je bila vrednost valut tudi nazadnje poravnana.
Julija 2008 je svetovna finančno-gospodarska kriza privedla do rekordne vrednosti evra v primerjavi z dolarjem, ko je bilo za en evro treba odšteti 1,6038 dolarja. Leta 2010 je vrednost evra padla pod 1,2 dolarja, leta 2015 pa pod 1,05 dolarja.
Med letoma 2016 in 2018 se je evro okrepil, v zadnjih dveh letih pa je znova začel izgubljati zaradi vse večjega strahu pred nastopom recesije, kar je danes tudi zaradi strahu, da bo Rusija prenehala dobavljati plin v Evropo, pripeljalo, da je evro padel pod vrednost dolarja.
Ruski energetski velikan Gazprom je v ponedeljek pričel z 10-dnevnimi vzdrževalnimi deli plinovoda Severni tok 1, kar Nemčija in druge evropske države nestrpno spremljajo, saj jih skrbi, da Moskva po koncu del ne bo več odprla plinske pipe.
