“Ruska invazija na Ukrajino je še eno opozorilo, da so temeljne pravice in vladavina prava steber demokracije. Vojna v Ukrajini je tudi napad na demokratično usmeritev, za katero se je Ukrajina odločila v zadnjih letih. Vendar pa lahko ostanemo kredibilni, samo če imamo red v lastni hiši,” je ob predstavitvi poročila povedala podpredsednica komisije, pristojna za vrednote in preglednost, Vera Jourova. Pri tem pa pomembno vlogo igra tudi poročilo o vladavini prava v EU.

Poročilo ugotavlja, da so številne države članice nadaljevale reforme na področju vladavine prava, vendar pa obenem v nekaterih ostajajo razlogi za zaskrbljenost na sistemski ravni. To še naprej velja predvsem za Madžarsko in Poljsko.

Na področju pravosodja so številne države začele proces sprejemanja reform za okrepitev neodvisnosti sodstva, kar po besedah evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa kaže na to, da ima poročilo komisije o vladavini prava vpliv na terenu.

Na drugi strani v nekaterih članicah ostajajo razlogi za zaskrbljenost na strukturni ravni. V nekaterih izzivi ostajajo pri imenovanjih na višjih sodiščih in predsednikov sodišč, v drugih pa skrbi glede neodvisnosti oziroma avtonomije organov pregona. Pri slednjem je komisija v splošnem pregledu stanja vladavine prava v EU izpostavila Slovenijo, Madžarsko in Poljsko.

Zato komisija v svojih priporočilih, ki so novost letošnjega poročila o vladavini prava, države spodbuja k večji vključenosti sodstva v postopke imenovanja, več avtonomije za organe pregona ter k temu, da za pravosodne sisteme namenijo več sredstev, je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila dejal Didier Reynders.

Glede boja proti korupciji Bruselj v poročilu izpostavlja, da so številne države članice sprejele nove ali prenovljene strategije na tem področju ter povečale zmogljivosti pristojnih organov. Medtem pa v nekaterih preiskave in pregon primerov korupcije še vedno trajajo predolgo in še vedno ni sodb.

Bruselj nacionalnim oblastem priporoča, da zagotovijo učinkovito preiskovanje in pregon primerov korupcije ter okrepijo preventivne ukrepe, na primer pri pravilih glede lobiranja in konflikta interesov.

16 državam članicam, med katerimi ni Slovenije, je izdala priporočilo glede lobiranja. Glede Francije, katere predsednik Emmanuel Macron se je znašel v aferi glede lobiranja podjetja Uber, je poudarila, da morajo biti pravila na tem področju bolj konsistentna. V primeru Nemčije pa Bruselj ugotavlja, da so pravila o omejitvah glede zaposlovanja nekdanjih visokih uradnikov v zasebnih podjetjih različna za različne funkcije.

Tretje področje v poročilu o vladavini prava se nanaša na svobodo in pluralizem medijev, pri čemer komisija ugotavlja, da je več držav sprejelo, okrepilo ali pa obravnava ukrepe za izboljšanje varnosti in delovnih pogojev za novinarje. Od zadnjega poročila, objavljenega julija lani, je več držav tudi izboljšalo preglednost lastništva medijev.

Razlogi za skrb medtem ostajajo zaradi pomanjkanja preglednosti pri državnem oglaševanju. K odpravi teh pomanjkljivosti komisija države članice poziva tudi v svojih priporočilih. Ta pa se nanašajo še na zaščito neodvisnosti javnih medijev in izboljšanje varnosti novinarjev.

Jourova je pojasnila, da je priporočilo za okrepitev neodvisnosti javnih medijev komisija podala osmim državam članicam, tudi Sloveniji. Poudarila je pomen teh medijev za družbo in demokracijo.

Na področju zavor in ravnovesij pa Bruselj članicam priporoča, naj v zakonodajne postopke vključijo različne deležnike, zagotovijo odprt okvir za delovanje civilne družbe ter vzpostavijo delujoče nacionalne institucije za človekove pravice.

Evropska komisija je Evropski parlament in države članice pozvala še, naj nadaljujejo razpravo o stanju vladavine prava v EU na splošno in v posameznih državah članicah. Razprava ministrov EU, pristojnih za evropske zadeve, o položaju v Sloveniji, Romuniji, na Poljskem, Portugalskem in Švedskem je predvidena za november.