Nekdanji hrvaški zunanji minister Picula je danes objavil, da ga je evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski obvestil o tem, da je Evropska komisija sprejela hrvaško prošnjo za začetek postopka za priznanje tradicionalne oznake za prošek. Evropska komisija bo tako nadaljevala postopek objave v Uradnem listu EU.
Po objavi se bo vsaka od zainteresiranih strani lahko pritožila v roku dveh mesecev. Evropska komisija bo po proučitvi morebitnih pritožb na podlagi vseh dostopnih informacij sprejela končno odločitev, je v pismu še napovedal Wojciechowski. Zaradi zelo podobnega poimenovanja je Bruselj priznanje izraza prošek zavrnil leta 2013 ob vstopu Hrvaške v EU.
Picula je ocenil, da bo uvrstitev hrvaške zahteve za objavo v Uradnem listu EU naslednjih pomemben korak na poti zaščite hrvaškega prošeka in njegovega pozicioniranja na evropskem vinskem zemljevidu in trgu.
Italija je poskusila preprečiti uvrstitev hrvaške zahteve v uradni list, ker meni, da sta si prošek in prosecco podobna. Picula meni, da so italijanske zahteve neutemeljene. Večkrat je pojasnil, da hrvaški prošek in italijanski prosecco nimata veliko skupnega.
Prošek je tradicionalno hrvaško desertno vino, ki ga pripravljajo iz posušenih jagod tradicionalnih hrvaških vrst grozdja, kot so bogdanša, maraština in vugava, ki jih gojijo v Dalmaciji. Picula trdi, da nimajo nobene povezave z okusom, vrstam grozdja in tehnologijo izdelave italijanskega prosecca, ki ga industrijsko polnijo z ogljikovim dioksidom, da je peneče, je Picula pojasnil v pismu, v katerem je sprožil postopek za zaščito prošeka.
Hrvaški evropski poslanec tudi meni, da za italijanskim nasprotovanjem stojijo finančni interesi italijanskih proizvajalce vina, ki se želijo zavarovati pred možnimi izgubami na trgu, čeprav po mnenju Picule vini nista neposredno konkurenčni.
Italijansko kmetijsko združenje Coldiretti ocenjuje, da bi zelena luč za hrvaški prošek predstavljala napad na oznako Made in Italy in na prosecco, ki je po njihovim navedbah najbolj izvažano vino na svetu, a hkrati tudi najbolj posnemano.
Italija je blagovno znamko za svoj prosecco na evropskem notranjem trgu zaščitila že pred leti. To pomeni, da vin z enakim ali podobnim imenom ni mogoče prodajati v EU, če ne prihajajo iz Benečije.
Italijanska vlada si je v zadnjih letih zelo prizadevala za zaščito prosecca. Območje na severu Italije, od koder to vino izvira, je leta 2009 razglasila za t. i. območje DOCG, za katera velja, da se tam proizvajajo vina najvišje kakovosti s kontrolirano označbo porekla.
Vojna med vinoma prosecco in prošek spominja še na nekatere spore glede pravic za trženje izdelkov v EU, denimo glede kranjske klobase med Slovenijo in Avstrijo, pa glede vina tokaj med Hrvaško in Madžarsko ter vina teran med Slovenijo in Hrvaško.
