Cene novih stanovanjskih nepremičnin na Hrvaškem so lani v povprečju zrasle za 17,5 odstotka, cene obstoječih stanovanjskih objektov pa za 14,5 odstotka. Najbolj, za 17,9 odstotka so se podražila stanovanja v Zagrebu. Na obali so cene poskočile za 12,3 odstotka, v preostalih delih države pa za 15,3 odstotka.

V zadnjem četrtletju 2022 so se cene stanovanj v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišale za 4,7 odstotka, v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2021 pa za 17,3 odstotka.

Cene nepremičnin v Zagrebu so v četrtem trimesečju 2022 v primerjavi s predhodnim poskočile za 6,4 odstotka, na obali za 3,3 odstotka, drugod pa za 4,7 odstotka. Stanovanjski objekti v Zagrebu so se v četrtem kvartalu minulega leta v medletni primerjavi podražili za 22,5 odstotka, na obali za 12,9 odstotka, drugod pa za 17,5 odstotka.

Stanovanjski prostor na Hrvaškem se je po podatkih Eurostata v četrtem lanskem trimesečju podražil najbolj v EU. Cene so na četrtletni ravni poskočile za 4,7 odstotka. Hrvaški sta sledili Romunija in Litva, kjer so se cene zvišale za 2,5 odstotka oz. 1,9 odstotka.

V povprečju so se stanovanjske nepremičnine na ravni EU v zadnjem četrtletju minulega leta v primerjavi s tretjim četrtletjem pocenile za 1,5 odstotka. Najbolj, za 6,5 odstotka so se pocenila stanovanja na Danskem. Sledili sta Nemčija in Ciper s pet- oz. štiriodstotnim znižanjem cen.

V zadnjem kvartalu leta 2022 so se stanovanjske nepremičnine v EU v medletni primerjavi podražile za 3,6 odstotka. Pocenila so se stanovanja na Danskem (-6,5 odstotka), Švedskem (-3,7 odstotka), v Nemčiji (-3,6 odstotka) in na Finskem (-2,3 odstotka). Najbolj, za 17,3 odstotka pa so se podražila stanovanja na Hrvaškem. V Estoniji, na Madžarskem in v Litvi so se cene stanovanjskih objektov zvišale za 16,9, 16,5 oz. 16 odstotkov.

Slovenija je na četrtletni ravni beležila enoodstotno rast, medletno pa 11,3-odstotno.