Promet v trgovinah je prejšnji teden tako dosegel 2,7 milijarde kun (približno 360 milijonov evrov), v tednih pred začetkom vojne v Ukrajini pa okoli 2,54 milijarde kun (skoraj 340 milijonov evrov).

Rast prodaje je za Večernji list potrdila tudi svetovalka za kmetijstvo in živilsko industrijo Zvjezdana Blažić. Ta rast prometa pripisuje ustvarjanju zalog med potrošniki in rasti cen zaradi različnih dogajanj na domačem in tujih trgih. Ker se cene spreminjajo iz tedna v teden, je po njenih besedah težko oceniti, kolikšen učinek je na gibanje cen ob podražitvah energentov in hrane imelo znižanje davka na dodano vrednost na nekatera živila in živilske izdelke.

Teletina se je v enem letu podražila za 20 do 27 odstotkov, govedina za 12,5 odstotka, jagnjetina za 12 odstotkov, perutnina za 8,5 do 30 odstotkov, svinjina pa od konca lanskega leta do danes za 10 odstotkov.

Zaradi višjih cen pogonskih goriv so se podražile tudi ribe. Sardele v ribarnicah stanejo 30 kun (3,96 evra) na kilogram namesto lanskih 20 kun (2,64 evra), kozice 60 kun (7,92 evra) namesto 80 kun (10,56 evra), cena tuna pa je s 120 do 140 kun (15,85 do 18,49 evra) na kilogram poskočila tudi do 175 kun (23,11 evra) na kilogram.

Povprečna hrvaška družina je doslej za nakup hrane namenila od 25.000 do 26.000 kun letno (3300 do 3430 evrov), kar je približno tri in pol povprečne plače, še piše Večernji list. Hrvaška družina z najnižjimi dohodki je porabila okoli 8000 kun (1056 evrov), tisti iz najvišjega dohodkovnega razreda pa okoli 40.000 kun (5280 evrov). Z najnovejšimi podražitvami se bodo stroški za hrano v povprečnem hrvaškem gospodinjstvu povečali za najmanj 2500 kun (330 evrov) in se približali 30.000 kunam (3960 evrov).

Na Hrvaškem člani enega gospodinjstva porabijo okoli 10 litrov olja, 45 kilogramov kruha in različnih peciv, 60 litrov mleka, tri kilograme riža, okoli 16 kilogramov perutnine ali 16 kilogramov svinjine, 30 kilogramov krompirja ter po 12 kilogramov banan, agrumov in jabolk.