Protestniki so pozivali k prepovedi sobotne parade ter obenem izražali svojo podporo Rusiji.
Proti paradi ponosa & za rusko ofenzivo na Ukrajino
Udeležence protesta je nagovoril tudi poglavar Srbske pravoslavne cerkve, patriarh Porfirij. Dejal je, da Europride ogroža tradicionalne družinske vrednote in da je LGBT-ideologija nesprejemljiva za pravoslavne kristjane, je poročal portal srbske televizije N1.
“Mi nikomur ne vsiljujemo svojega načina življenja in ne želimo, da nam kdorkoli s katerekoli strani sveta vsiljuje svoj pogled na svet in svoje vrednote,” je izjavil in dodal, da “nas nove ideologije vodijo k temu, da ne bomo mogli z gotovostjo reči, kaj je človek”.
Parada v okviru Europrida bi v Beogradu morala potekati 17. septembra, a je Vučić že minuli mesec napovedal, da bodo dogodek odpovedali ali preložili.
V soboto je ponovil svoje stališče in izjavil, da želijo oblasti parado prepovedati zaradi varnostnih razmer v državi.
“Mi se ne bomo igrali z našimi državljani in si izmišljevali neumnosti, češ da prepovedujemo zbiranje zaradi opičjih koz. Skrbi nas za varnostne razmere, v katerih je država,” je izjavil po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug. Napovedal je, da bo odločitev o paradi sprejel 96 ur pred načrtovanim dogodkom.
Aktivisti skupnosti LGBT+ so zagotovili, da parada bo in da nameravajo izvesti vse aktivnosti, ki so jih načrtovali med 12. in 18. septembrom. Od manifestacij na prostem bosta to 16. in 17. septembra dva koncerta na Kalemegdanu, 17. septembra pa sprevod.
Oči mednarodne javnosti uperjene v Beograd
Organizatorji pričakujejo okoli 15.000 udeležencev, med katerimi naj bi bilo tudi 60 politikov in predstavnikov tujih organizacij.
Udeležbo so med drugim potrdili evropska komisarka za enakost Helena Dalli, 15 evropskih poslancev, podpredsednica belgijske vlade Petra De Sutter in odposlanec Evropskega parlamenta za Srbijo Vladimir Bilćik, “svoj prihod v neki obliki” pa je napovedal tudi ameriški veleposlanik v Beogradu Christopher Hill, piše srbski časnik Blic.
Dogodek Europride od leta 1992 izmenično poteka v različnih evropskih prestolnicah, Srbija pa naj bi bila njegova prva postaja v južni Evropi.
