Glede na napovedi pred volitvami naj bi republikanci dobili večino v predstavniškem domu, kjer je odločalo o vseh 435 sedežih, a dosedanji rezultati tega še ne potrjujejo. Doslej so imeli večino demokrati z 220 sedeži.
V senatu so volitve potekale za 35 sedežev, za zdaj pa po poročanju medijev ni mogoče reči, katera stranka bo imela v prihodnje večino. V nekaj ključnih bitkah namreč še ni jasno, kateri kandidat bo zmagal. Ključne države, kjer se odloča o prihodnji sestavi senata, so Georgia, Pensilvanija, Nevada, Arizona in Ohio.
V stočlanskem senatu imajo trenutno s 50 sedeži proti 48 tesno večino republikanci. Vendar pa dva neodvisna senatorja glasujeta skupaj z demokrati, odločilni glas pa jim nato prispeva še podpredsednica ZDA Kamala Harris.
Od izida volitev v zveznem kongresu bosta sicer odvisni zadnji dve leti mandata demokratskega predsednika Joeja Bidna. Če bo izgubil večino v kongresu, bo njegovo vladanje namreč močno omejeno.
So pa že znani izidi guvernerskih volitev v nekaterih zveznih državah. Za guvernerja Floride je bil znova izvoljen republikanec Ron DeSantis, ki naj bi se na predsedniških volitvah čez dve leti potegoval tudi za vstop v Belo hišo.
DeSantis je brez težav premagal nekdanjega guvernerja Charlieja Christa, ki je bil v preteklosti republikanec, nato je zamenjal stranko.
“Zame se boj šele začenja,” je po razglasitvi zmage dejal 44-letni DeSantis in nakazal, kaj bo njegov naslednji cilj. V tej tekmi pa se bo, kot kaže, moral pomeriti z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, ki zdaj prav tako živi na Floridi in napoveduje, da bo verjetno spet vstopil v predsedniško tekmo.
Še en republikanski kandidat, Marco Rubio, pa je ohranil sedež Floride v zveznem senatu, kažejo projekcije ameriških medijev.
Kaže se torej, da se Florida, ki je ena ključnih držav, kjer mora kandidat zmagati, če želi osvojiti Belo hišo, zanesljivo nagiba na republikansko stran.
Tudi v Teksasu je glede na napovedi ameriških medijev zmagal dosedanji republikanski guverner Greg Abbott, za katerega bo to že tretji mandat na čelu države. Premagal je demokratskega izzivalca Beta O’Rourka.
Tudi 64-letni Abbott se omenja kot republikanski kandidat za prihodnje predsedniške volitve.
V tekmi za guvernerja zvezne države New York, kjer se je napovedoval tesen izid, je zmagala dosedanja demokratska guvernerka Kathy Hochul, napovedujejo ameriški mediji.
V Pensilvaniji pa naj bi demokrat Josh Shapiro v guvernerski tekmi premagal Douga Mastriana, privrženca nekdanjega predsednika Trumpa, ki je bil med udeleženci pohoda kongres 6. januarja lani.
V Kaliforniji je glede na napovedi ameriških medijev zmagal dosedanji demokratski guverner Gavin Newsom.
V Georgii pa naj bi republikanec Brian Kemp v guvernerski tekmi premagal demokratsko izzivalko Stacey Abrams.
V zvezni državi Massachusetts so za guvernerko izvolili demokratko Mauro Healey, ki bo prva lezbična guvernerka kake ameriške zvezne države, poročajo tuje tiskovne agencije. Prepričljivo je premagala dosedanjega republikanskega guvernerja Geoffa Diehla.
Tudi v Marylandu so demokrati republikancem odvzeli guvernerski položaj. Guverner bo postal Wes Moore, ki bo prvi temnopolti guverner te ameriške zvezne države.
Arkansas pa bo dobil prvo žensko na guvernerskem položaju doslej. To naj bi postala nekdanja tiskovna predstavnica Bele hiše v času predsednika Donalda Trumpa Sarah Huckabee Sanders.
Američani so v torek izbirali člane predstavniškega doma ameriškega kongresa, tretjino senatorjev, člane državnih kongresov, ponekod pa tudi guvernerje. V več zveznih državah so potekali tudi referendumi.
