Najemniško skupino Wagner naj bi leta 2014 ustanovil Dmitrij Utkin, veteran obeh čečenskih vojn, ki je bil več let zaposlen v ruski vojaško obveščevalni službi (GRU). Kot odkrit simpatizer nacizma je skupino poimenoval po skladatelju Richardu Wagnerju, najljubšem skladatelju Adolfa Hitlerja, poroča BBC.
Eden ključnih voditeljev skupine je tudi Jevgenij Prigožin, vplivni ruski poslovnež in lastnik podjetja Concord, ki se ukvarja s cateringom in ima s Kremljem sklenjeno pogodbo. Zato se je Prigožina prijel vzdevek Putinov kuhar. Dolgo je veljal za človeka iz ozadja, o njegovih povezavah s Kremljem pa se je šepetalo vse do septembra, ko je vendarle priznal, da vodi skupino Wagner.
Čeprav je skupina v zasebni lasti, je njeno delovanje globoko prepleteno z GRU, trdijo strokovnjaki v Centru za strateške in mednarodne študije (CSIS). Prepletenost se odraža tudi v tem, da Wagnerjevi plačanci večino časa namenijo varovanju ruskih geopolitičnih interesov v tujini.
Ker ne gre za pripadnike rednih ruskih sil, se Moskva lahko izogne kakršnikoli odgovornosti ali vpletenosti v operacije te paravojaške skupine.
Prvič se je o skupini Wagner v javnosti začelo govoriti, ko so se leta 2014 zaostrile razmere na ukrajinskem polotoku Krim. Približno tisoč plačancev je takrat pomagalo pri usposabljanju in oboroževanju proruskih separatističnih sil.
Največ umazanega dela je skupina sicer opravila v Siriji, kjer se je Moskva postavila na stran predsednika Bašarja Al Asada. V Libiji se Wagnerjevci medtem borijo na strani uporniškega generala Kalife Haftarja, v Maliju pa proti skrajnim islamskim skupinam. Plačanci so prisotni tudi v Srednjeafriški republiki, kjer varujejo rudnike diamantov, in v Sudanu, kjer varujejo rudnike zlata.
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po hladni vojni prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi in ruskimi silami. Američani, ki so se borili na strani kurdskih sil, so na pomoč poklicali letalstvo. V napadu je umrlo približno sto plačancev skupine Wagner.
Že januarja lani naj bi Wagner zaradi ruskih groženj z invazijo začel premeščati nekatere svoje enote v vzhodno Ukrajino. V tednih pred začetkom invazije so sile skupine Wagner v državi štele le nekaj sto pripadnikov.
Skupina naj bi v zgodnji fazi invazije načrtovala atentat na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po uvodnih neuspehih ruskih sil je Wagner marca okrepil svojo prisotnost v Ukrajini na nekaj več kot tisoč vojakov. Do decembra je po podatkih britanskih obveščevalcev število plačancev naraslo na več kot 20.000. Nekoliko drugače sicer trdi ameriška obveščevalna služba, ki njihovo število ocenjuje na 50.000, poroča CNN.
Okrepitev Wagnerja je rezultat novačenja ruskih zapornikov. Zgolj med septembrom in novembrom lani naj bi se število zapornikov v Rusiji zmanjšalo za več kot 23.000, večina med njimi se je podala na fronto v vrstah skupine Wagner v zameno za milejše zaporne kazni in denar.
Plačance tako ukrajinsko tožilstvo kot nemški obveščevalci obtožujejo, da so marca v kijevskem predmestju Buča zagrešili vojne zločine. V zadnjih mesecih pa je skupina prevzela vidnejšo vlogo v spopadih v okolici mest Bahmut in Soledar.
Po več tednih bojev je skupina Wagner v sredo sporočila, da je Soledar v celoti zavzela. Zavzetje mesta je v petek potrdilo tudi rusko obrambno ministrstvo, ki pa je zasluge pripisalo ruski vojski. Prigožin se je na to ostro odzval in sporočilo ministrstva označil za poskus, da bi Wagnerju “ukradli zmago”.
Čeprav je ministrstvo še isti dan objavilo sporočilo, v katerem so Wagnerjeve borce hvalili do neba, so se začela pojavljati ugibanja o nesoglasjih in napetostih med rusko vojsko in najemniško skupino. Številne zahodne obveščevalne službe menijo, da Prigožin uspeh Wagnerja želi izrabiti za okrepitev vezi s Putinom, nekateri ruski vojaški uradniki pa naj bi dejansko že bili podrejeni Wagnerjevemu poveljstvu.
Wagner se vse bolj uveljavlja tudi v javnosti. Julija je skupina odprla svoj kanal na Telegramu, septembra pa je v Sankt Peterburgu odprla nov sedež, katerega namen je po besedah Prigožina ustvarjanje novih idej za povečanje obrambnih zmogljivosti Rusije.
Poleg tega je skupina prisotna tudi Srbiji. Dokumenti, ki jih je pridobil spletni portal Politico, kažejo, da je Prigožin pripadnike skupine decembra lani med drugim poslal tudi v Beograd. Wagner je 5. januarja na spletnem portalu RT Balkan objavil oglas, v katerem je iskal prostovoljce, v soboto pa so se v Beogradu pojavil grafiti v čast tej skupini, poroča srbski portal televizije N1.
Prav tako so se januarja na številnih proruskih kanalih na Telegramu pojavili videoposnetki in fotografije srbskih borcev v Zaporožju. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v odzivu v ponedeljek zanikal prisotnost Wagnerja v Srbiji in opozoril, da je bil pred leti na njegovo pobudo sprejet zakon, ki srbskim državljanom prepoveduje udeležbo na tujih bojiščih, poroča mreža Radio Slobodna Evropa.
