V okviru sheme “cum-ex” je bila leta 2017 prvič razkrita kompleksna davčna prevara, ki je lastnikom delnic omogočala, da so od države večkrat prejeli vračilo davka na podlagi izplačila dividend, čeprav so davek na kapitalski dobiček plačali le enkrat.

To so dosegli tako, da je več investitorjev v dneh okoli izplačila dividend v neki delniški družbi večkrat zapored medsebojno kupilo in spet prodalo delnice, s čimer so davčne oblasti tako zmedli, da te niso več vedele, kdo je dejanski lastnik. Tako so lahko nakopičili tudi do 10 vračil davka in neupravičeno prikrajšali državni proračun.

Davčna prevara je v pristaniškem mestu Hamburg na severu Nemčije zaradi počasnega ukrepanja oblasti dobila politično razsežnost. Takratni župan Hamburga je bil Scholz, leta 2018 pa je postal tudi finančni minister v kabinetu kanclerke Angele Merkel. Zaradi škandala je bilo v Nemčiji obtoženih že več deset ljudi, med njimi bančniki, borzni trgovci, odvetniki in finančni svetovalci.

Preiskovalni odbor hamburškega parlamenta sedaj raziskuje, zakaj so finančni organi leta 2016 opustili zahtevo, da od zasebne banke Warburg izterjajo 47 milijonov evrov davkov zaradi “cum-ex” poslov. Banka je sicer po posredovanju zveznega ministrstva za finance na koncu le plačala 50 milijonov evrov davkov.

Po poročanju nemških medijev so preiskovalci v zvezi s škandalom pregledali elektronsko pošto z računa, ki ga je Scholz uporabljal v času, ko je bil župan Hamburga. Nemški kancler je sicer prejšnji teden na vprašanje o aferi odgovoril, da se je doslej zvrstilo že več zaslišanj, v katerih njegova vpletenost nikoli ni bila dokazana.

Vseeno se širijo obtožbe, da je bila odločitev o opustitvi izterjave 47 milijonov evrov davkov banke Warburg sprejeta kmalu po pogovoru med Scholzem in takratnim izvršnim direktorjem banke Christianom Oleariusom.

Scholz je že zanikal, da bi izvajal kakršnikoli pritisk na hamburško davčno upravo, vendar so v zadnjih dneh preiskovalci zasegli elektronska sporočila njegove nekdanje vodje pisarne Jeanette Schwamberger, ki bi lahko prinesla nove dokaze. Tudi ostali na novo zaseženi dokumenti naj bi kazali na to, da je Scholz v nasprotju s svojimi dosedanjimi trditvami o vprašanju povračila stroškov razpravljal neposredno z Oleariusom.

Do preiskave prihaja v času, ko se Scholz že tako sooča s kritikami zaradi domnevno šibkega odziva na vojno v Ukrajini, morebitnega pomanjkanja energentov v Nemčiji to zimo in realne možnosti recesije v največjem evropskem gospodarstvu. Prav tako je bil deležen kritik, ker ni nemudoma obsodil izjave palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, ki je Izrael obtožil, da je nad Palestinci izvedel holokavst.