Preiskava nekdanjega predsednika bo predvidoma zajela tako Trumpovo odtujitev zaupnih dokumentov iz Bele hiše, kakor tudi njegova prizadevanja za spreobrnitev izida predsedniških volitev 2020 in oviranje mirne primopredaje oblasti na predsednika Joeja Bidna.

“Po zadnjem razvoju dogodkov, vključno z najavo bivšega predsednika, da bo kandidiral na naslednjih volitvah, in izraženo namero sedanjega predsednika, da stori enako, sem sklenil, da je imenovanje posebnega tožilca v javnem interesu. Tako imenovanje poudarja zavezo ministrstva neodvisnosti in odgovornosti v posebej občutljivih primerih. Tožilcem omogoča hitro nadaljevanje dela in sprejemanje odločitev na podlagi dejstev in zakona,” je na novinarski konferenci sporočil Garland.

Dodal je, da posebni tožilec ne bo podvržen dnevnemu nadzoru ministrstva, vendar bo moral upoštevati uredbe, postopke in politike ministrstva. “Zagotovil bom, da bo imel na voljo vse vire za hitro in popolno dokončanje dela,” je dejal Garland.

Jack Smith je že odstopil s položaja glavnega tožilca haaškega sodišča za preiskave vojnih zločinov na Kosovu. Smith je bil pred imenovanjem na položaj v Haagu med drugim vodja oddelka za javno integriteto na pravosodnem ministrstvu ZDA, kjer je vodil preiskave povezane s korupcijo in volitvami.

Zdaj bo pooblaščen za preiskavo kršenja zakonov v povezavi z zakonitim prenosom oblasti po predsedniških volitvah 2020 in potrditvijo izida teh volitev v kongresu 6. januarja 2021 in za vse zadeve, ki pridejo na dan med to preiskavo. Enako velja tudi glede dokumentov, ki jih je Trump odnesel iz Bele hiše. To pomeni, da lahko preiskava traja tudi več mesecev ali let.

Glede na izkušnje s preiskavo posebnega tožilca v primeru bivšega predsednika ZDA Billa Clintona se lahko kazenski pregon obeta tudi številnim osebam iz Trumpovega kroga.

Trumpa je preiskava posebnega tožilca že doletela v prvem letu vladanja leta 2017, ko je odpustil direktorja FBI Jamesa Comeyja, pravosodno ministrstvo v njegovi vladi pa je za nadaljevanje preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve 2016 imenovalo bivšega direktorja FBI Roberta Muellerja.

Preiskava je ugotovila, da se je Rusija vpletala v volitve v korist Trumpa, vendar ni našla dokazov o sodelovanju Trumpove kampanje z Rusi. Mueller je leta 2019 kongresu prepustil odločitev o tem, ali je predsednik oviral preiskavo. Demokrati so se potem raje odločili, da sprožijo ustavno obtožbo zoper Trumpa zaradi pogojevanja pomoči Ukrajini s preiskavo Joeja Bidna.

Trump je v torek naznanil, da se bo leta 2024 spet potegoval za predsednika ZDA, kar so ameriški analitiki ocenili kot poskus izognitve kazenskemu pregonu zaradi napada na kongres in odtujitve zaupnih dokumentov.