Kitajska občutno povečala zaloge jedrskega orožja

Kitajska občutno povečala zaloge jedrskega orožja

Čeprav se je število jedrskih bojnih glav od začetka lanskega do začetka letošnjega leta globalno zmanjšalo za skoraj 200 na okoli 12.512, pa se je število delujočega jedrskega orožja v istem obdobju povečalo za 86 na ocenjenih 9576, je danes sporočil Mednarodni inštitut za mirovne raziskave (Sipri). Najbolj je jedrski arzenal okrepila Kitajska.

“Bližamo se koncu dolgega obdobja upadanja števila jedrskega orožja po svetu ali pa smo ga morda že dosegli,” je ob objavi poročila za francosko tiskovno agencijo AFP povedal direktor Sipri Dan Smith.

Upadanje števila jedrskega orožja v zadnjih desetletjih je sicer predvsem posledica dejstva, da ZDA in Rusija, ki imata skupaj več kot 90 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu, postopoma razstavljata bojne glave, ki sta jih umaknili iz uporabe.

Po podatkih Sipri se je skupno število jedrskih bojnih glav devetih svetovnih jedrskih sil – Velike Britanije, Kitajske, Francije, Indije, Izraela, Severne Koreje, Pakistana, Rusije in ZDA – od začetka leta 2022 do začetka letošnjega leta zmanjšalo z 12.710 na 12.512. Po drugi strani se je število delujočega jedrskega orožja povečalo za 86 na 9576.

“Hkrati tako ZDA kot Rusija izvajata obsežne in drage programe zamenjave in posodobitve svojih jedrskih bojnih glav, raketnih, letalskih in podmorniških izstrelitvenih sistemov ter objektov za proizvodnjo jedrskega orožja,” so v poročilu opozorili raziskovalci Sipri.

Svoj jedrski arzenal je v omenjenem obdobju najbolj povečala Kitajska, ki je globalno sicer na tretjem mestu po količini jedrskega orožja, in sicer s 350 na 410 bojnih glav. Svoje zaloge so povečale tudi Indija, Pakistan in Severna Koreja, v manjši meri pa tudi Rusija, in sicer s 4477 na 4489.

Po besedah Smitha povečanja zalog ni mogoče pojasniti z vojno v Ukrajini, saj je za razvoj novih bojnih glav potrebno več časa, večina povečanja pa se je tudi zgodila v državah, ki jih vojna v Ukrajini ni neposredno prizadela.

Raziskovalci Sipri so opozorili tudi na to, da so diplomatska prizadevanja za nadzor nad jedrskim orožjem in jedrsko razorožitev po ruskem napadu na Ukrajino februarja lani doživela neuspeh. ZDA so denimo po začetku invazije ustavile dvostranske pogovore z Rusijo o strateški stabilnosti.

Poleg tega je Moskva prekinila sodelovanje v pogodbi o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start iz leta 2010, a ob tem poudarila, da s tem od pogodbe ni odstopila. V luči vojne se je zmanjšala tudi preglednost ameriškega in ruskega jedrskega arzenala.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content