Svet EU, v katerem so zastopane države članice, je danes soglasno sprejel sklep, da se kršenje sankcij doda na seznam kaznivih dejanj EU, določen v 83. členu Pogodbe o delovanju EU.

Vključitev kršenja omejevalnih ukrepov na seznam kaznivih dejanj EU je prvi od dveh korakov za zagotovitev podobne ravni izvajanja sankcij po vsej EU ter za odvračanje od poskusov, da bi se ukrepom EU izognili ali jih kršili, so pojasnili na Svetu.

Na podlagi današnje odločitve držav članic bo Evropska komisija podala predlog direktive z minimalnimi pravili glede opredelitve kaznivih dejanj in kazni za kršenje sankcij. O osnutku direktive bosta nato razpravljala in ga sprejela Svet in Evropski parlament.

Da se kršenje sankcij doda na seznam kaznivih dejanj, je komisija predlagala konec maja. Tedaj je predstavila tudi predlog direktive, ki bi omogočila zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja tistim, ki bi jih kršili. Ukrepa je komisija predstavila v luči ruske agresije na Ukrajino.

Na Svetu EU so ob tem poudarili, da je izvajanje sankcij, ki jih je unija proti Rusiji uvedla zaradi njene agresije na Ukrajino, ključnega pomena.

Države članice trenutno zelo različno opredeljujejo, kaj predstavlja kršitev sankcij in kakšne kazni bi bilo treba uporabljati v primeru kršenja. To bi lahko povzročilo neenotno izvajanje sankcij in tveganje za izogibanje ukrepom. Tako bi lahko imeli tisti, proti katerim je EU uvedla sankcije, še naprej dostop do svojega premoženja in podpirali režime, za katere veljajo evropske sankcije.

“EU se je odločno odzvala na neizzvano in neupravičeno rusko vojno proti Ukrajini in sprejela najobsežnejše sankcije zoper rusko gospodarstvo doslej, da bi tako onemogočila Rusiji, da nadaljuje to agresijo. Njihovo uspešno izvajanje je mogoče zagotoviti le s skupnimi prizadevanji in današnji sklep je bistveno orodje za preprečitev vseh poskusov izogibanja ukrepom,” je ob tem povedal češki pravosodni minister Pavel Blažek, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.