“Krim je (…) de facto ruski,” je Lukašenko povedal v intervjuju za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti, izseke katerega so objavili danes. “Po referendumu je Krim tudi v pravnem smislu postal ruski,” je dejal. Pri tem je mislil na sporni referendum leta 2014, po katerem si je Rusija kljub nasprotovanju mednarodne skupnosti priključila ukrajinski polotok.

V Moskvi so ocenili, da je s tem beloruski predsednik priznal, da je Krim del Rusije. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je povedal, da za priznanje “ni treba ničesar storiti ali sprejeti zakona”, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je Belorusijo posvaril pred uradnim priznanjem krimskega polotoka kot ruskega. Po svetu sicer zgolj nekaj držav priznava, da je Krim ruski, med drugim Nikaragva in Venezuela.

Beloruski voditelj je Zahodu znova zagrozil s strogimi protiukrepi, če bo sprejel dodatne sankcije proti Belorusiji. Odnosi med Evropsko unijo in Belorusijo so se zaostrili po spornih predsedniških volitvah v Belorusiji avgusta lani, na katerih je slavil Lukašenko. Zahod ga ne priznava več kot predsednika, zaradi kršenja človekovih pravic in zatiranja drugače mislečih so zahodne države proti beloruskemu režimu uvedle vrsto sankcij.

Odnosi so se še zaostrili zaradi migrantske krize na belorusko-poljski meji. EU očita Lukašenku, da je načrtno vabil migrante iz kriznih območij v državo, da bi jih nato poslal na zunanjo mejo EU kot povračilni ukrep za sankcije.