“Ugotavljam, da se po dolgem in obsežnem procesu nismo uspeli uskladiti,” je povedala norveška zunanja ministrica Ine Eriksen Soreide. “Menimo, da bi lahko sredstva EGP igrala pomembno vlogo, predvsem pri podpori civilne družbe na Madžarskem, hkrati pa tudi kot prispevek k inovacijam na področju gospodarstva, energije in okolja ter za spodbujanje pravic manjšin,” je dodala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Madžarska je že dlje tarča kritik zaradi razmer v državi, nenazadnje zaradi spornega zakona, ki omejuje informiranje o LGBTIQ. Premier Viktor Orban je sicer napovedal referendum o zakonu.

Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem sta denarna pomoč Norveške, Islandije in Lihtenštajna, namenjena zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik EGP in krepitvi dvostranskih odnosov s 15 gospodarsko šibkejšimi članicami. V mehanizmu sodeluje tudi Slovenija. Norveška k mehanizmu prispeva več kot 95 odstotkov sredstev.

Nepovratna finančna sredstva pa so povezali s tem, da se sredstva za civilno družbo porazdeli neodvisno od oblasti, je danes pojasnila norveška ministrica. Madžarska je to sicer sprejela, ne pa tudi, da bi najbolj kvalificiran upravljavec dobil dodatek. Sredstva za civilno družbo na Madžarskem bi predstavljala okoli deset milijonov evrov.