Emin odbor za varnost zdravil (PRAC) je na podlagi analize dodatnih podatkov o cepivu ugotovil, da je vzročno-posledična povezava med AstraZenecinim cepivom in Guillain-Barrejevim sindromom “vsaj razumna možnost”.

“Zato je treba sindrom dodati v informacije o proizvodu kot neželeni učinek cepiva Vaxzevria,” je zapisala Ema na svoji spletni strani. Sindrom je zelo redek neželeni učinek. Pojavi se pri manj kot enem od 10.000 ljudi, so pojasnili.

Ema priporoča, da se v informacije o cepivu doda opozorilo, naj ljudje poiščejo zdravniško pomoč, če se pri njih pojavi šibkost ali paraliza okončin.

Po svetu so do 31. julija poročali o 833 primerih te nevrološke motnje, potem ko je bilo porabljenih 592 milijonov odmerkov cepiva britansko-švedskega farmacevtskega podjetja.

Ema je ta sindrom julija dodala tudi med zelo redke stranske učinke cepiva podjetja Johnson & Johnson, ki je tako kot cepivo AstraZenece vektorsko cepivo. Ameriški urad za hrano in zdravila (FDA) je prav tako julija posvaril pred “povečanim tveganjem” za Guillain-Barrejev sindrom po cepljenju s cepivom Johnson & Johnsona. Oba regulatorja sta sicer poudarila, da so koristi cepiva večja od morebitnih tveganj.

Guillain-Barrejev sindrom je redka nevrološka motnja, pri kateri imunski sistem poškoduje živčne celice, kar lahko povzroči bolečino, otrplost, mišično oslabelost, v najtežjih primerih pa lahko napreduje v paralizo. Večina bolnikov popolnoma okreva, piše na spletni strani slovenske javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke.