Predsednik vrhovnega sodišča Arturo Zaldivar je odločitev označil za “še en korak v zgodovinskem boju za enakost (žensk), dostojanstvo in polno uveljavljanje pravic”. V skladu s soglasno odločitvijo sodnikov po njegovih besedah odslej ne bo mogoče preganjati žensk, ki bodo opravile umetno prekinitev nosečnosti v kateremkoli od primerov, ki jih je kot utemeljene določilo sodišče.

Gre za zgodnjo nosečnost, primer posilstva, ogroženost zdravja nosečnice ali ploda, nesposobnega življenja. Sodišče ni natančneje opredelilo zgodnje nosečnosti, temveč je to prepustilo posameznim zveznim državam, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Doslej je bila umetna prekinitev nosečnosti v prvih 12 tednih dovoljena v Ciudad de Mexicu in še treh drugih zveznih državah, medtem ko je bila drugod mogoča le v primeru posilstva.

Sodišče je odločalo v primeru severne države Coahuila, ki mej na ameriški Teksas, kjer so nedavno prepovedali splav po šestem tednu nosečnosti, a razsodba velja za celotno Mehiko. Ženskam v državah, kjer je splav kazniv, omogoča dostop do postopka s pomočjo sodniškega naloga, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil pravosodni vir.

Mehiške zvezne države imajo pri uveljavljanju zakonov avtonomijo, a zakon ni veljaven, če je v nasprotju z odločitvami vrhovnega sodišča, ki vzpostavljajo sodno prakso, pojasnjuje AFP.

Skupina GIRE, ki je vodila kampanjo za pravico do umetne prekinitve nosečnosti, je odločitev sodišča pozdravila kot “zgodovinsko”.