Uporaba inzulina pri človeškem bolniku je sledila odkritjema kanadskih znanstvenikov Fredericka Bantinga in Charlesa Besta leto poprej, ko sta uspešno izolirala inzulin iz trebušnih slinavk psov in uspešno zdravila sladkorno bolezen pri psih.
Svoja odkritja sta objavila 14. novembra 1921, zaradi česar je ta dan proglašen za svetovni dan sladkorne bolezni. Dva meseca kasneje sta pričela s pripravo inzulina, ki bi bil primeren za zdravljenje ljudi. Uporabila sta ekstrakt trebušnih slinavk goved iz klavnice, je za STA pojasnila Draženka Pongrac Barlovič s katedre za interno medicino na ljubljanski medicinski fakulteti.
Prvo injekcijo inzulina je 11. januarja leta 1922 prejel 14-letni kanadski deček s sladkorno boleznijo tipa 1 Leonard Thompson. Pred tem dogodkom je pomenila diagnoza sladkorne bolezni tipa 1 po navedbah Pongrac Barlovičeve zanesljivo smrt. Po injekciji inzulina se je dečkovo stanje dramatično izboljšalo in je nato živel še 13 let, ko je umrl zaradi pljučnice.
“Metoda pridobivanja inzulina se je od takrat nenehno izboljševala. Sedaj pridobivamo inzulin z biotehnološkimi postopki, s pomočjo genetsko spremenjenih bakterij, v katere je bil vstavljen humani gen za inzulin,” je še pristavila.
Bolnikov s sladkorno boleznijo je sicer vse več tako v Sloveniji kot v svetu, še posebej s tipom 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjem.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo pri nas leta 2020 po ocenah 173.846 sladkornih bolnikov, kar je približno 2700 več kot leto prej. Tistih, ki jemljejo zdravila, je bilo 118.215, kar je 1,6 odstotka več kot leto prej in skoraj tretjina več kot leta 2010. Od 59.000 do 127.000 ljudi ima sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. Še posebej veliko jih je v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in tistimi s prekomerno težo.
Sladkorne bolnike je po navedbah NIJZ zelo zaznamovala tudi epidemija covida-19. Številni so morali v bolnišnico s hujšim potekom bolezni, veliko jih je zaradi covida-19 tudi umrlo.
Na nedavni nacionalni konferenci obvladovanja sladkorne bolezni so opozorili, da narašča število umrlih tudi zaradi sladkorne bolezni kot osnovnega vzroka smrti. Leta 2020 je tako pri nas umrlo 443 ljudi, leta 2019 je bilo umrlih 380, leta 2018 pa 282.
Z naraščanjem števila sladkornih bolnikov pri nas se vsako leto povečujejo tudi izdatki zdravstvene blagajne. Ta je za zdravila leta 2020 znašala 39 milijonov evrov, kar je slabe tri milijone več kot leto prej. Za medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni pa je šlo 21,88 milijona evrov ali dober milijon več kot leto prej.
