Mejne kontrole na kopenskih in morskih mejah s schengenskimi državami je Hrvaška ukinila že 1. januarja.

Razlika v terminih uveljavitve schengenskega režima na kopenskih oziroma morskih mejah in letališčih je posledica tega, da sta zimski in poletni letalski vozni red vzpostavljena na mednarodni ravni.

Za lete iz Hrvaške v države schengenskega območja in obratno od zdaj velja enak postopek, kot je doslej veljal za vse notranje lete. To pomeni, da za potnika ni več razlike, če iz Zagreba na primer leti v Split ali Bruselj.

V schengensko območje je vključenih 23 članic Evropske unije ter Švica, Liechtenstein, Norveška in Islandija.

Status mednarodnega letališča ima na Hrvaškem sedem letališč, v Zagrebu, Splitu, Dubrovniku, na Reki, v Pulju, Zadru in Osijeku. Vsa pričakujejo povečanje deleža schengenskih potnikov in manjši delež potnikov od drugod, s tem pa tudi manj gneče.

Na največjem hrvaškem letališču, letališču Franja Tuđmana v Zagrebu, so za STA ocenili, da bodo po uveljavitvi schengenskega režima imeli okoli 70 odstotkov schengenskih potnikov.

Na zagrebškem letališču so v sklopu prilagoditev schengenskemu režimu zmanjšali število kabin za nadzor potnih listov ter zamenjali nekatere označbe na potniškem terminalu. Zgradili so tudi tudi stekleni koridor od mosta številka 5, ki potnike vodi do pritličja, kjer so trakovi za prevzemanje prtljage in izhod s terminala.

Tok vseh potnikov do varnostnega nadzora tudi ob uveljavitvi novega režima ostaja isti, po varnostnem nadzoru pa se morajo mednarodni potniki odpraviti še na kontrolo potnih listov na novi lokaciji.