Prepoznavna črno-rdeča zastava z rumenim krogom na sredini bo na vrhu mostu plapolala poleg avstralske zastave in zastave Novega Južnega Walesa.

“To je pomembna odločitev, ki smo jo sprejeli. Menim, da prinaša enotnost naši državi in je majhna cena za to poenotenje,” je po poročanju agencije Reuters danes v Sydneyju novinarjem še dejal Perrottet.

Vlada najbolj naseljene avstralske zvezne države je objavila, da bo namenila približno 25 milijonov avstralskih dolarjev (16,5 milijona evrov) za postavitev tretjega zastavnega droga do konca leta.

Zastava aboriginov je od leta 1995 priznana kot uradna zastava Avstralije. Izobešajo jo na vladne stavbe, uporabljajo jo tudi športni klubi in športniki, ki imajo staroselske korenine. Barve zastave predstavljajo aborigine in njihovo duhovno povezanost z deželo. Prvič so jo izobesili leta 1971 na shodu za pravico do zemlje v avstralski zvezni državi Viktorija.

Avstralska vlada je letos pridobila avtorske pravice za aboriginsko zastavo, kar ji omogoča, da z njo tudi svobodno razpolaga. Pred tem je komercialni spor športnim združenjem in aboriginskim skupnostim preprečeval njeno uporabo.

Aborigini so domorodno ljudstvo, ki živi v različnih predelih Avstralije, predvsem v njenem osrednjem in severnem delu. Pripadajo različnim plemenom in govorijo okoli 500 narečij. So potomci skupin, ki so živele v Avstraliji in na okoliških otokih pred britansko kolonizacijo, navaja spletna enciklopedija Wikipedija.

Čas prihoda prvih avstralskih domorodcev je med raziskovalci še vedno predmet razprave. Najzgodnejši človeški ostanki, najdeni v Avstraliji, so ostanki moškega in ženske z območja suhega jezera Mungo, stari 50.000 let. Nedavne analize oglja in artefaktov nakazujejo prisotnost človeka pred 65.000 leti, genetske raziskave pa že pred 80.000 leti. Nekateri ocenjujejo, da je bila poselitev Avstralije še zgodnejša, pred 100.000 oz. 125.000 leti.