Nedavna skupna izjava Rusije in Kitajske je poskus zanikanja suverene pravice vsake države, da sama izbira svoja zavezništva in svojo pot, kar za Nato ni sprejemljivo, je poudaril Stoltenberg po srečanju s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo v Bruslju.
Ruski in kitajski predsednik, Vladimir Putin in Xi Jinping sta minuli teden skupaj pozvala k ustavitvi širjenja Nata na vzhod, kar je po Stoltenbergovih besedah prvič, da se je Kitajska pridružila temu pozivu Rusije.
Kljub zahtevam Rusije in Kitajske načrtuje Nato v odziv na kopičenje ruskih vojaških sil ob in v Ukrajini poleg krepitve navzočnosti v Baltiku in na Poljskem ter pripravljenosti svojih odzivnih sil še dodatno, dolgoročnejšo krepitev navzočnosti na jugovzhodu.
“Razmišljamo o dolgoročnejši prilagoditvi naše navzočnosti v vzhodnem delu zavezništva,” je povedal Stoltenberg. “Če Rusija res želi manj Nata blizu meja, bo dobila ravno nasprotno,” je poudaril. Končne odločitve po njegovih besedah še ni, a v Natu poteka proces odločanja.
V Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem je sedaj okoli 5000 zavezniških vojakov. ZDA, Velika Britanija in Nemčija so nedavno napovedale, da bodo v omenjene države poslale še več vojakov.
Ob tem je generalni sekretar danes ponovil vabilo Rusiji k čimprejšnjemu srečanju v okviru Sveta Nata in Rusije, mehanizma za posvetovanje in sodelovanje, ki so ga vzpostavili pred dvema desetletjema. Ta se je 12. januarja sestal prvič po dveh letih in pol.
Ponovil je, da bo Nato vztrajal pri svojih jedrnih načelih, kot je pravica vsake države, da sama odloča o svoji varnostni ureditvi, da pa so se zaveznice pripravljene pogovarjati o krepitvi obstoječih komunikacijskih kanalov, o ruskih skrbeh glede evropske varnosti in o nadzoru nad oboroževanjem.
Poljski predsednik se je o varnostnih razmerah ob in v Ukrajini ter celotni Evropi danes v Bruslju pogovarjal tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je po srečanju tvitnila, da tesno usklajujejo odziv na vsakršno zaostrovanje, tudi glede energetske oskrbe in sankcij.
Von der Leynova je po Twitterju še sporočila, da sta z Dudo razpravljala tudi o cilju, da bi na Poljskem zagotovili trden pravosodni sistem, v skladu s standardi EU. A konkretnejša ni bila.
