Prvo sojenje proti Schulteju, ki je v zaporu že od leta 2018, pred dvema letoma ni uspelo, ker se porota ni mogla poenotiti. Vladnim tožilcem je v drugo le uspelo prepričati 12 ljudi, da je bil Schulte zagrenjen uslužbenec Cie, ki se je počutil užaljenega, ker niso upoštevali njegovih pritožb o razmerah na delovnem mestu in se je posledično odločil za maščevanje.

Schulte je bil v resnici heker v službi Cie, saj je za obveščevalno službo pisal programske kode za računalniške vdore. Nato je po trditvah tožilcev razkril metode svojega dela in dela drugih hekerjev pri Cii. Zaradi tega je potem vse skupaj postalo neuporabno.

Schulte se je na drugem sojenju branil sam in sodnik Jesse Furman ga je po sklepnem nagovoru poroti pohvalil, da je dobro opravil svoje delo in mu dejal, da ga čaka prihodnost v pravniškem poklicu, če ne bo spoznan za krivega. Na njegovo žalost porote ni prepričal in bo moral ostati v zaporu.

V sklepnem nagovoru je trdil, da ga je Cia izbrala za grešnega kozla zaradi objav državnih skrivnosti na WikiLeaksu leta 2017. Trdil je, da je imelo več kot sto ljudi dostop do istih informacij kot on in bi jih lahko objavil kdorkoli od njih.

Tožilci pa so poroto prepričevali, da gre za hudega zločinca, ki je izvedel največjo krajo zaupnih informacij v zgodovini Cie. Schulteja čaka še sodni proces zaradi posedovanja otroške pornografije na osebnem računalniku.