V Kanadi rojeni Card prihaja s kalifornijske univerze Berkeley in je dobitnik polovice letošnje Nobelove nagrade za ekonomijo. Drugo polovico si delita v ZDA rojeni Angrist z ameriške univerze MIT ter na Nizozemskem rojeni Imbens z univerze Stanford. Denarna nagrada skupaj znaša 10 milijonov švedskih kron oz. približno milijon evrov, so sporočili iz Kraljeve švedske akademije znanosti.
Card je akademike prepričal z novim pogledom na trg dela in na področje naravnih eksperimentov. Osredotočil se je na vpliv minimalne plače, priseljevanje in izobraževanje. Iz njegovih dosedanjih študij med drugim izhaja, da povečanje minimalne plače ne vodi nujno v večjo brezposelnost, da priseljeni delavci lahko izboljšajo dohodke domačih delavcev, ter da ima šolski sistem večjo vlogo pri uspehu posameznika na trgu dela, kot se je domnevalo doslej.
Na dileme, da je izsledke naravnega eksperimentiranja težko interpretirati in da lahko dejanja različno vplivajo na posameznika, pa sta po mnenju akademikov odgovorila profesorja Angrist in Imbens. Rešila sta metodološko težavo in pokazala, kaj lahko o vzrokih in posledicah ugotovimo na podlagi naravnih eksperimentov. S tem sta naredila revolucijo v empiričnih raziskavah v ekonomiji.
Vsi trije znanstveniki so z metodami naravnega eksperimentiranja pokazali, kako lahko naključni dogodki ali spremembe politik različno vplivajo na različne skupine ljudi, podobno kot velja pri kliničnem preskušanju v medicini. Cardove študije temeljnih vprašanj za družbo ter metodološki prispevki Angrista in Imbensa so pokazali, da so naravni poskusi bogat vir znanja, so poudarili v švedski akademiji znanosti.
Pri nagradi na področju ekonomskih znanosti tehnično ne gre za Nobelovo nagrado, saj je Alfred Nobel ni omenil v svoji oporoki. To nagrado je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300. obletnici in jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami.
Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu. S tem je ta nagrada precej mlajša od pravih Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Nobel.
Lani sta bila prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo Američana Paul R. Milgrom in Robert B. Wilson. Kraljeva švedska akademija znanosti jima jo je podelila za izboljšave pri teoriji dražb in iznajdbo novih dražbenih formatov v korist kupcem, prodajalcem in davkoplačevalcem po vsem svetu.
Na seznamu dosedanjih prejemnikov teh nagrad tako tudi po letošnjem izboru še naprej močno prevladujejo znanstveniki z ameriških univerz.
Z današnjo razglasitvijo se je sklenil teden razglasitve letošnjih Nobelovih nagrad. Letos sta nagrado za medicino ali fiziologijo prejela David Julius in Ardem Patapoutian za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik, za fiziko je šla v roke japonsko-ameriškemu znanstveniku Syukuri Manabeju, Nemcu Klausu Hasselmannu in Italijanu Giorgiu Parisiju za njihov prispevek k vzpostavljanju podnebnih modelov in razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov.
Nobelova nagrajenca za kemijo sta Nemec Benjamin List in britansko-ameriški znanstvenik David MacMillan za razvoj orodja za gradnjo molekul. Nagrado za literaturo je prejel na Zanzibarju rojeni pisatelj Abdulrazak Gurnah. Nobelova nagrada za mir, ki velja za najbolj prestižno, je šla v roke novinarjema Marii Ressa s Filipinov in Dmitriju Muratovu iz Rusije za branjenje svobode izražanja.
Nagrade, ki jih Kraljeva švedska akademija znanosti podeljuje 120 let, bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela. Nagrajenci znanstvenih kategorij ter književnosti bodo nagrade namesto v švedskem Stockholmu zaradi pandemije covida-19 predvidoma tudi letos prejeli v svoji domovini. Nobelovo nagrado za mir pa običajno podelijo v norveškem Oslu.
