“Z našimi zavezniki se pogovarjamo, da bi povečali (vojaško) prisotnost v norveškem sektorju, in sprejeli smo nemški, francoski in britanski prispevek,” je na novinarski konferenci povedal norveški premier, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Novica prihaja nekaj dni po odkritju štirih mest uhajanja plina na plinovodih Severnega toka v Baltskem morju, po katerih v Evropo prihaja ruski plin.

Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanje povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva. Videti je tudi, da je šlo za namerno dejanje, navaja današnje dansko-švedsko poročilo.

“Razumem, da so ljudje zaskrbljeni zaradi posledic, ki bi jih lahko imele razmere v Baltskem morju, in da bi se kaj podobnega lahko zgodilo z naftnimi napravami,” je dejal Gahr Store in zatrdil, da za zdaj ni znakov, da bi bil norveški naftni sektor ogrožen.

Iz Osla so sicer že v torek sporočili, da bodo zaradi domnevne sabotaže v Baltiku okrepili varnost svojih naftnih in plinskih objektov.

Gahr Store je danes dejal, da sta bili v bližino naftnih ploščadi poslani dve plovili norveške obalne straže, območje pa naj bi bilo tudi pod nadzorom iz zraka.

Norveška ima sicer obsežno, skoraj 9000-kilometrsko mrežo plinovodov. Ta dolžina v grobem ustreza razdalji med Oslom in Bangkokom.