Babiša je premagal že v prvem krogu volitev pred dvema tednoma, ko je prejel 35,4 odstotka glasov, Babiš pa 35 odstotkov.

Volilna udeležba v drugem krogu volitev, ki je potekal v petek in danes, je bila po poročanju tujih tiskovnih agencij visoka, okoli 70-odstotna.

Vodja liberalno-konservativne češke vlade Petr Fiala je danes Pavlu že čestital za zmago kot “kandidatu civilne družbe in demokratičnih vrednot, ki jih zastopa”. Poudaril je, da je to že tretji poraz Babiša in njegove populistične stranke Ano po parlamentarnih in regionalnih volitvah leta 2021. Ocenil je, da je bil njegov poraz posledica “najbolj odvratne kampanje, v kateri je populizem združil z ekstremizmom”. “Vesel sem, da je zmagal kandidat, ki si prizadeva za poenotenje mnenj in umiritev sporov,” je dodal, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Volilna kampanja pred drugim krogom je bila ostra in občasno celo sovražna, zaznamovala pa jo je vojna v Ukrajini. Pavel, ki je bil prvi general iz vzhodne države članice, ki je med letoma 2015 in 2018 predsedoval vojaškemu odboru Nata, se je v volilni kampanji zavzemal za nadaljnjo podporo Kijevu. “Rusija mora v Ukrajini izgubiti – tudi z našo pomočjo,” je poudaril.

Babiš pa ga je skušal prikazati kot vojnega hujskača. Pozval je k pogovorom z Moskvo in napovedal, da Poljski v primeru napada ne bo pomagal z vojaki. S tem je požel kar nekaj kritik doma in v tujini.

8,3 milijona volilnih upravičencev na Češkem je tokrat tretjič v zgodovini neposredno volilo predsednika države. Pred tem je češkega oz. češkoslovaškega predsednika volil parlament. Sedanji predsednik Miloš Zeman, ki se mu bo 8. marca iztekel drugi predsedniški mandat, ni več mogel kandidirati za položaj.

Z današnjo zmago bo 61-letni Pavel postal četrti predsednik Češke, odkar je po mirni ločitvi od Slovaške leta 1993 postala neodvisna država. Nekdanji vojak, ki je bil tudi načelnik generalštaba češke vojske, bo na položaju nasledil 78-letnega Zemana, ki je s svojimi kontroverznimi izjavami o migrantih, muslimanih in medijih pogosto polariziral javnost. Do lanske invazije na Ukrajino je bil tudi tesno povezan z Moskvo.

Opazovalci zdaj ne pričakujejo samo menjave generacij, temveč tudi spremembo sloga na Praškem gradu, sedežu predsednika. “Moje geslo je: sodelovanje, spodobnost in normalna komunikacija,” je napovedal Pavel, ki ocenjuje, da je to tisto, kar je na Češkem v zadnjih letih zelo primanjkovalo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Čeprav je njegova vloga večinoma protokolarna, češki predsednik tudi imenuje vlado, izbira guvernerja centralne banke in ustavne sodnike ter je vrhovni poveljnik oboroženih sil.

Novi predsednik države bo položaj prevzel v času rekordne inflacije v srednjeevropski članici EU in Nata ter velikih javnofinančnih primanjkljajev, povezanih z vojno v Ukrajini.