V enem letu je od 1. avgusta lani do 31. julija letos izginilo več kot 13.000 kvadratnih kilometrov gozda, kar je največje krčenje gozdov od leta 2008.

Že pred tem so začasni podatki Inpeja kazali na porast krčenja gozda.

To je že tretjič zapored, da se je povečalo krčenje gozdov pod predsednikom Jairom Bolsonarom, ki v pragozdu vidi neizkoriščen gospodarski potencial.

Okoljski minister Joaquim Leite je priznal, da številke predstavljajo izziv in obljubil, da bodo bolj strogi glede okoljskega kriminala. Vztrajal pa je tudi, da podatki ne kažejo pravilnih razmer zadnjih nekaj mesecev.

Vendar so pri Inpe sporočili, da je bil zadnji oktober najslabši doslej na področju krčenja gozdov, saj je izginila površina v velikosti polovice metropole Rio de Janeiro.

Brazilija je bila sicer med državami, ki se je na nedavno zaključenem podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu zavezala h končanju krčenja gozdov, do leta 2030 pa naj bi obrnila ta trend. Amazonski pragozd je pomemben habitat, kjer raste in živi okoli tri milijone različnih vrst rastlin in živali, tam pa živi tudi okoli milijon staroselcev.

Nevladna organizacija Greenpeace je bila v četrtek kritična do brazilske vlade glede objave podatkov o krčenju gozdov, saj da so bili podatki na voljo že dneve pred začetkom COP26, a naj bi objavo zadržala, da bi prikazala lepšo sliko.