“Ena stvar je gotova: obdobje nejasnosti, politike skrivanja in plavanja s tokom se je z Merklovo končalo,” je zapisal v besedilu, ki ga povzema bilten Politico, in preteče dodal, da “v novo obdobje stopamo brez rokavic”.
Merklova Orbanu predolgo dajala potuho, on se tega zaveda
Merklova je po njegovem zaradi svoje mladosti v komunistični Vzhodni Nemčiji razumela Madžarsko, a begunska in migrantska kriza leta 2015 je ta odnos med državama pretrgala. “Migrantska kriza je bila sama po sebi velik preizkus. Postala je Rubikon, saj je razkrila globoke filozofske, politične in čustvene razlike med nami glede koncepta narodov, glede svobode in glede vloge Nemčije.”
Po njegovem so Nemci “na drugi poti evropske civilizacije, ki pelje v smer nekakšnega postkrščanske in postnacionalne države”. “Obnova evropskega sodelovanja v obdobju po Merklovi bo terjala nadčloveške napore,” je še ocenil.
Prihajajočo novo nemško vladno koalicijo socialdemokratov, Zelenih in liberalcev je opisal kot levo usmerjeno z “pronemško evropsko agendo”, naklonjeno priseljevanju, enakopravnosti spolov oziroma pravicam žensk ter federalizmu.
Kot ob tem dodaja Politico, desni populist, ki Madžarski vlada že več kot desetletje, ni bil vedno tako negativno nastrojen proti Nemčiji, sicer eni glavnih investitork v madžarsko gospodarstvo.
Leta 2019 je po pogovorih z Merklovo na primer izjavil, da “na obzorju ne vidimo nobenega prihodnjega dogodka, ki bi lahko zmotil nemško-madžarske odnose”. Lani pa je izjavil, da je skušal kanclerko prepričati, naj ne odide z vrha vlade.
Kritiki Merklovi očitajo, da je bil njen pristop do Orbana – ki ga številni doma in v tujini obtožujejo spodkopavanja demokratičnih norm in institucij – premehak, preveč prizanesljiv. Namesto da bi ga pridobila na svojo stran, naj bi mu s tem omogočila, da se je vse bolj odmikal od evropske desne sredine in se približeval skrajni desnici oz. politikom, kot sta Marine Le Pen in Matteo Salvini.
