Po dobrem desetletju prvič realne možnosti za zamenjavo Orbanovega režima
Vse od leta 2010 ima Orbanova vlada v parlamentu dvotretjinsko večino, ki ji je omogočila sprejetje nove ustave ter zakoreninjenje neliberalne krščanske identitetne politike, po mnenju mnogih doma in v tujini pa tudi spodkopavanje neodvisnosti sodstva in medijev ter sprejetje volilne reforme, pisane na roko velikim, ki so že na oblasti in hočejo tam ostati.
Volivce Orban in njegova stranka Fidesz od sredine februarja nagovarjata s številnimi plakati, ki med drugim prikazujejo mlado mater, kako pestuje in varuje nedolžnega otroka. Z njimi ljudi pozivata, da rečejo ne vsemu, kar bi lahko ogrozilo otroke – tako propagandi LGBTIQ kot nevarnemu vpletanju v vojno v Ukrajini in posledično tudi kandidatom opozicije.
Opozicija, ki je bila dolga leta povsem razklana, tako na osebni ravni kot ideološko, je lani uspela združiti moči in se je povezala za skupnim kandidatom, nestrankarskim konservativnim županom mesta Hodmezovasarhely Petrom Marki-Zayem, ki obljublja ustavne spremembe, obnovo svobode in vladavine prava ter vrnitev Madžarske “na pravo stran zgodovine”.
Za Marki-Zayem stoji šest zelo različnih strank – večinoma proevropskih in levo-liberalnih, a med njimi je tudi skrajno desni Jobbik. Poznavalci njihovo poenotenje v zavezništvo Enotno za Madžarsko označujejo kot ključno, s čimer se prvič po desetletju odpirajo realne možnosti za zamenjavo oblasti.
Orbanov adut za mobilizacijo konservativnih volivcev: Vladni referendum o LGBTIQ
Da bi mobiliziral svoje podpornike je Orban julija lani napovedal izvedbo referenduma o zaščiti otrok pred propagando LGBTIQ. Kasneje je vlada formalno vložila zahtevo za razpis referenduma, ustavno sodišče mu je pritrdilo, v parlamentu pa je bil sprejet zakon, ki je omogočil izvedbo referenduma skupaj z nacionalnimi volitvami, kar je bilo pred tem na Madžarskem prepovedano.
Ko se bodo v nedeljo odpravili na volišča, bodo tako volivci lahko odgovarjali tudi na vprašanja glede pouka o spolni usmerjenosti v javnih šolah ter omejevanja medijskih vsebin, ki vplivajo na spolni razvoj otrok in jim predstavljajo možnosti spremembe spola.
Gre za temo, povezano s tradicionalnimi družinskimi vrednotami in na drugi strani stigmatizacijo skupnosti LGBTIQ ter njenih “kozmopolitskih zaveznikov”, ki je tipična za populistično politiko polariziranja med “nami” in “onimi”, ocenjuje Renata Uitz s Srednjeevropske univerze (CEU) na Dunaju.
Formalno gledano je referendum povsem nepotreben. Njegov poglaviten namen je mobilizirati konservativne volivce in obenem opozicijo prisiliti v nehvaležno vlogo, ko mora poleg volilne voditi še kampanjo proti referendumu in v njej ljudi pozivati, naj volijo proti zaščiti svojih otrok in vnukov, dodaja Renata Uitz.
Orbanov Fidesz poskrbel tudi za premembe volilnega sistema
Kritiki Orbanu očitajo, da je na oblasti tako dolgo ostal tudi zaradi sprememb volilne zakonodaje, pristranskega spreminjanja mej volilnih okrožij, vladnega obvladovanja medijskega prostora ter širjenja vpliva nad vsemi ključnimi institucijami države. Volitve so zato postajale vse manj legitimne.
Temu je tako ob volitvah leta 2014 kot leta 2018 pritrdila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), letos pa so se ti pomisleki še okrepili. Urad Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice je zato tokrat na Madžarsko poslal več kot 200 mednarodnih opazovalcev.
Opozicija je lani jeseni prvič po več kot desetletju v nekaterih anketah celo prevzela vodstvo pred Fideszem, a so se kasneje razmerja moči spet izenačila, nato pa se postopoma nagnila v korist vladajočih – tudi po krivdi same opozicije, ki večkrat ne more skriti razlik in nesoglasij v lastnih vrstah, piše Politico.
Za nedeljo se sicer še vedno napoveduje tesna bitka, a sodeč po različnih anketah se Fideszu obeta nekaj odstotnih točk več. Zaradi spornih posegov v volilni sistem pa bi opozicija po ocenah strokovnjakov za večino v parlamentu potrebovala tri- do štiriodstotno prednost pred Fideszem, piše EUobserver.
Avstrijska tiskovna agencija APA sicer opozarja, da ima opozicija še velike rezerve med v anketah neodločenimi volivci in da bi lahko njihova uspešna mobilizacija bistveno vplivala na končni izid.
O tem bo na koncu koncev v nedeljo odločalo okoli osem milijonov volilnih upravičencev, ki bodo izbirali 199 članov enodomnega parlamenta. 106 jih bodo izbrali neposredno v volilnih okrajih po večinskem sistemu, pri čemer je za zmago dovolj že relativna večina glasov, zato ni drugega kroga. Preostale pa bodo izbirali posredno s strankarskih list oziroma po proporcionalnem sistemu.
Kot je zapisal ameriški New York Times, je Orbanov vzpon na oblast zaznamoval začetek obdobja avtoritarnega populizma v Evropi in bi lahko, če bo zdaj padel, zaznamoval tudi začetek njegovega konca.
