Švicarska Westschweizer Fernsehen je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa v ponedeljek poročala, da so v podjetju Severni tok 2 za danes zaprosili za sestanek z lokalnimi švicarskimi uradniki, kar pa ni bilo uradno potrjeno.
So pa danes v upravljalcu plinovoda za rusko tiskovno agencijo Tass potrdili, da so bili zaradi “geopolitične situacije in sankcij Washingtona” prisiljeni odpovedali pogodbe o zaposlitvah. “Globoko obžalujemo ta korak, h kateremu smo bili prisiljeni,” so dodali.
Po navedbah tiskovne agencije Reuters podjetje Severni tok 2 zaradi uvedenih omejitev razmišlja o začetku insolvenčnega postopka. Družba je sicer pred izzivom poplačila terjatev upnikom, preden bodo ti zaradi sankcij Zahoda prenehali sodelovati z njo.
Anonimna vira sta povedala, da v podjetju že vodijo pogovore s finančnim svetovalcem v zvezi s poravnavo nekaterih svojih obveznosti, insolvenčni postopek na švicarskem sodišču pa naj bi lahko uradno začeli že ta teden.
V podjetju teh informacij za zdaj ne komentirajo, prav tako ne v njegovem lastniku, ruskem plinskem velikanu Gazpromu.
Nemčija je minuli teden zaradi ruske invazije na Ukrajino začasno ustavila projekt plinovoda Severni tok 2, ki sicer še ne obratuje, sankcijam zoper družbo izvajalko projekta pa so se pridružile tudi ZDA.
Iz britansko-nizozemskega energetskega velikana Royal Dutch Shell so nato v ponedeljek sporočili, da bodo prodali svoj delež v Severnem toku 2. “Odločitev za izstop iz projekta temelji na naših vrednotah,” so napoved pospremili v Shellu. Ne moremo in ne bomo samo gledali, so zapisali.
Konzorcij za projekt Severni tok 2 poleg Gazproma in Shella vključuje še OMV, Uniper, Wintershall in Engie Energy.
Trasa plinovoda Severni tok 2 poteka pod Baltskim morjem od ruske do nemške obale. Plin – letno naj bi se ga v Nemčijo iz Rusije po dveh ceveh steklo 55 milijard kubičnih metrov – naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca leta 2019, a se je časovnica zamaknila. V začetku letošnjega januarja so v Nemčiji napovedovali, da bi lahko obratovalno dovoljenje dobil sredi tega leta.
Zaradi ruske invazije na Ukrajino se Nemčija hitreje obrača stran od fosilnih goriv. Kot je danes napovedalo tamkajšnje gospodarsko ministrstvo, bo v prehod na obnovljive vire energije vložen “resničen nacionalni trud”.
Prvi osnutki zakonodaje so že pripravljeni, je za nemški radio Deutschlandfunk, ki ga povzema dpa, poudarila državna sekretarka na ministrstvu Franziska Brantner. “Ne gre le za vprašanje zaščite podnebja, temveč za varnost, v to moramo vložiti vse,” je dejala.
Nemški kancler Olaf Scholz je v nedeljo napovedal izgradnjo dveh novih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin (LNG), ki naj bi državi pomagala, da bo manj odvisna od ruskega plina.
Energetski velikan Uniper po lastnih navedbah že preučuje možno lokacijo za plavajoči plinski terminal v Wilmershavnu.
Medtem pa ruski plin še naprej v Evropo prihaja prek Ukrajine, so danes sporočili iz Gazproma in dodali, da plinovodi delajo s polno zmogljivostjo. Normalno obratuje tudi Severni tok 1.
