“Res je, da so bile pri naročanju cepiva v Bruslju, kot tudi v državah članicah narejene napake,” je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa v pogovoru dejal Timmermans. “Ob koncu pandemije sem pripravljen narediti bilanco, kaj smo naredili narobe in kaj prav.”

Dodal pa je, da je skupen evropski pristop pri zagotavljanju cepiva “tudi v interesu bogatejših držav članic”, kot je Nemčija. Evropska komisija je naročila skupaj najmanj 1,4 milijarde odmerkov cepiv, odobrenih v EU, kar bi moralo v teoriji več kot zadostovati za njenih 450 milijonov prebivalcev.

Komisija pa je postala tarča kritik zaradi počasne odzivnosti in strateških napak pri naročanju cepiv, nekatere države članice menijo, da razdeljevanje ni bilo enakomerno in da so nekatere države glede na število prebivalcev dobile veliko več cepiva kot druge.

Potem ko je avstrijski kancler Sebastian Kurz v petek ostro kritiziral porazdeljevanje cepiv, je pet premierjev članic EU – poleg Kurza še slovenski Janez Janša ter premierji Češke, Latvije in Bolgarije – na institucije EU naslovilo pismo, v katerem so zahtevali čimprejšnji sklic vrha EU na to temo, sicer določene države članice unije preprosto ne bodo mogle izpolniti za drugo četrtletje zastavljenih ciljev glede cepljenja. Peterici se je kasneje pridružil še hrvaški premier Andrej Plenković.

Da je treba razpravljati o tem, se strinja tudi madžarski premier Viktor Orban, ki sicer pisma ni podpisal. Medtem ko je Izrael cepil že skoraj vse prebivalce, Združeno kraljestvo pa od 30 do 40 odstotkov, povprečen delež cepljenih v EU znaša 6,8 odstotka, je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI danes opozoril Orban.

“To je jasen znak, da nekaj ni prav,” je dodal. “To ni politično vprašanje ali obtožba, prav tako ni antipatija do EU ali bruseljskih birokratov, ampak so dejstva. Tako je: polomili so ga,” je poudaril. Če Madžarska ne bi naročila 3,5 milijona odmerkov cepiv iz Kitajske in Rusije, s katerimi je cepila pol milijona ljudi, “bi bili zdaj v velikih težavah”, je še opozoril madžarski premier.