L lindindav je v daljšem zapisu s konkretnimi imeni, ki so bila v različici, poslani v javnost, anonimizirana, sklenil, da se okrnjenost neodvisnosti policije in vpliv politike na njeno delo kažeta predvsem pri zahtevah po kadrovanju in razreševanju določenih oseb mimo ustaljenih pravil in brez vednosti njihovega predstojnika.
Že maja, ko se je s kandidatko za ministrico Tatjano Bobnar udeležil pogovora s tedanjim mandatarjem Golobom v prostorih poslanske skupine Svoboda kot kandidat za generalnega direktorja policije, mu je Golob omenil, da je treba bivšega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča čim prej prestaviti nazaj na to mesto. Lindav in Bobnarjeva sta Golobu pojasnila, da to ni mogoče, saj Evropsko javno tožilstvo zoper Muženiča vodi preiskavo. Golob je odvrnil, da je tožilstvo treba pozvati, naj s preiskavo čim prej zaključi, a sta mu sogovornika pojasnila, da policija za takšen poziv nima pristojnosti in bi to lahko bilo celo sporno, je zapisal Lindav. Golob je po njegovih navedbah dejal, da to razume, a vztrajal pri svojem.
Ob zaključku pogovora je Golob dejal, da je treba “čim prej nekaj narediti tudi s tistim tam dol, ki je direktor na mojem koncu,” ga je navedel Lindav. Z Bobnarjevo sta mu odgovorila, da “bomo to pa še videli”.
Po koncu pogovora je ob izhodu Lindava čakal moški, ime katerega je v poročilu anonimizirano. Po krajšem pogovoru mu je moški dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika vlade, in mu s klicem posredoval svojo telefonsko številko. “Takrat je bilo tudi dogovorjeno, da se bo spremenila uredba o varovanju določenih oseb in objektov,” je zatem zapisal Lindav.
Lindav je na poznejših sestankih glede te uredbe zagovarjal stališče stroke o enoviti urejenosti varovanja varovanih oseb, čemur je neimenovani moški nasprotoval in se skliceval na svoje izkušnje iz časa, ko je varoval nekdanjega predsednika vlade Janeza Drnovška. Lindav mu je poskušal pojasniti, da je v tistem času prihajalo do velikih trenj med službama in da bo takšna oblika varovanja operativno težko izvedljiva, saj Služba za varovanje predsednika vlade (SVPV) z omejenim številom ljudi ne bo mogla zagotavljati visokih varnostnih standardov, ki so postavljeni za varovanje predsednika vlade.
Na enem od sestankov je neimenovana oseba Lindavu izrazila tudi “določena nerealna pričakovanja pri zagotavljanju pomoči, kot je npr. takojšnja zagotovitev helikopterskega prevoza”. Kakšen teden kasneje pa ga je na mobilni telefon poklicala neimenovana oseba in ga obvestila o izbiri Roberta Kešperta za vodjo SVPV.
To se mu zdi posebej neprimerno, saj ta oseba, ki ga je klicala, ni imela nobene formalne vloge v generalnem sekretariatu vlade. “Ne kot človek, še manj pa kot v. d. generalnega direktorja policije ne morem sprejeti tudi dejstva, da bo vodja SVPV kot sredstvo pritiska name uporabljal grožnje z obveščanjem predsednika vlade,” je navedel.
Kešpert je namreč Lindava večkrat klical in mu omenil, da center za varovanje in zaščito (CVZ), ki deluje v okviru Generalne policijske uprave (GPU), ne sodeluje s SVPV in da policisti CVZ nanje izvajajo pritiske. Lindav mu je zagotovil, da bo te navedbe preveril, zato je dal sklicati delovni sestanek CVZ, na katerem je policistom povedal, da od njih pričakuje korektno sodelovanje s policisti SVPV in da naj jim nudijo pomoč, ki jo ti potrebujejo.
Nekaj dni po tem sestanku je Kešpert Lindava klical zadnjič in spet navajal probleme s CVZ, povezane s sodelovanjem in prenosom materialnih sredstev. V tem pogovoru mu je Kešpert dejal, da bo v primeru nadaljevanja tega moral obvestiti predsednika vlade. Lindav mu je odvrnil, naj to naredi čim prej, saj da ga bo v nasprotnem obvestil sam.
Odhajajoča notranja ministrica bo konkretne navedbe o političnih pritiskih na policijo in notranje ministrstvo naznanila državnemu tožilstvu, so v sredo sporočili z ministrstva. Pred današnjo sejo vlade je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan za STA dejala, da se bo v primeru kakršnihkoli podanih informacij na tožilstvo, to s tem primerom ukvarjalo kot z vsakim drugim, “samostojno in neodvisno”.
