Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je v sredo dejal, da odobritev poljskega načrta zadržuje tudi to, da Poljska postavlja pod vprašaj načelo primarnosti evropskega prava nad nacionalnimi zakonodajami.

Zaradi stalnih trenj Bruslja in Varšave glede poljskih pravosodnih reform poljsko ustavno sodišče trenutno presoja vprašanje primarnosti evropskega prava. Odločitev je bila načrtovana že pred časom in večkrat preložena, nazadnje so jo ta teden preložili na 22. september.

Poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro je sicer v četrtek izjavil, da noben uradnik EU ne bi smel izsiljevati Poljske, češ da se evropskega denarja ne sme pogojevati s ponižujočimi pogoji, povezanimi z omejevanjem suverenosti.

Pogajanja Evropske komisije in poljskih oblasti glede načrta za okrevanje še potekajo. Rok za ocenjevanje, ki sta ga strani do takrat enkrat že podaljšali, se je iztekel v začetku avgusta. V komisiji mesec pozneje ne želijo povedati ničesar glede novega podaljšanja oziroma novega roka.

Rok za ocenjevanje madžarskega načrta pa so že pred poletnim premorom podaljšali do konca septembra. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je že julija dejal, da so med pogoji za pozitivno oceno tudi ustrezna zagotovila glede boja proti korupciji.

Gentiloni pa je k temu dodal, da se komisija z Madžarsko pogovarja o več vidikih, povezanih s korupcijo, dostopom javnosti do informacij, neodvisnostjo pravosodja in nadzora nad javnim naročanjem.

Evropska komisija je doslej pozitivno ocenila 18 nacionalnih načrtov, tudi slovenskega. Med temi dveh, irskega in češkega, članice še niso obravnavale in potrdile. To naj bi storile v ponedeljek. Komisija je doslej prejela načrte 25 članic, manjkata še nizozemski in bolgarski.

Prva sredstva za okrevanje – večinoma gre za predplačila v vrednosti 13 odstotkov celotnega načrta – je doslej prejelo deset članic: Belgija, Portugalska, Luksemburg, Grčija, Italija, Španija, Litva, Francija, Nemčija in Danska.