“Vsakdo je prizadet na tak ali drugačen način. Anksioznost, ki spremlja okužbo z virusom, ter psihološke posledice zaprtja in samoizolacije” so prispevale h krizi duševnega zdravja, skupaj s stresom zaradi brezposelnosti, finančnih skrbi in družbene odtujenosti, je WHO opozoril v izjavi ob začetku srečanja ministrov za zdravje iz več kot desetih držav.

Regionalni direktor WHO za Evropo Hans Kluge je poudaril, da bi morali na duševno zdravje gledati kot na “temeljno človekovo pravico”. Dodal je, da je novi koronavirus vplival na življenja številnih. “Pandemija je zatresla svet,” je še dejal. Spomnil je, da je zaradi virusa sars-cov-2 umrlo več kot štiri milijone ljudi, vplival je na vsakodnevno življenje, prisilno ločil družine in skupnosti, povzročil propad podjetij ter ljudi oropal priložnosti.

WHO je ob tem pozval k okrepitvi služb, ki skrbijo za duševno zdravje, boljšemu dostopu do oskrbe prek tehnologije ter izboljšanju psihološke podpore na šolah, univerzah in delovnih mestih za tiste, ki so bili v prvih bojnih vrstah proti covidu-19.

Ministrom je svojo zgodbo predstavila tudi 39-letna Grkinja po imenu Katerina, ki je dejala, da se je zaradi duševne motnje zdravila od leta 2002, vse do pandemije pa se je z njo dobro spopadala. Po začetku pandemije nenadoma ni več imela možnosti, da bi v živo obiskovala podporne skupine in svojega očeta, zaradi česar je bila prisiljena okrepiti zdravljenje. “Pritisk družbene izolacije je povzročil večjo anksioznost,” je še dejala.