Policijske sile so bile v nedeljo uvodoma prešibke, da bi ustavile naval podpornikov skrajno desnega nekdanjega predsednika, ki se mu je po volilnem porazu mandat uradno iztekel ob koncu leta 2022.
Prizori iz Brasilie, ki so jih prenašali brazilski mediji, so bili podobni tistim 6. januarja 2021, ko so ameriški kongres, prav tako po volilnem porazu njihovega kandidata, napadli privrženci nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa.
Aktualni predsednik Brazilije Luiz Inacio Lula da Silva je napadalce na uradna poslopja ostro kritiziral. “Ti fašistični fanatiki so storili nekaj, česar v zgodovini te države še ni bilo,” je dejal 77-letni levičarski politik in dodal, da bodo vandale polovili ter ugotovili, kdo jih financira.
Lula je v času napada obiskoval prizorišča poplav v jugovzhodnem mestu Araraquara. Ko je bil jasen obseg izgredov, je podpisal odlok o razglasitvi izrednih razmer v prestolnici, kjer si je nato ogledal razdejanje. Policija je po uvodnih poročilih pridržala okrog 170 izgrednikov, v nemirih pa naj bi sodelovalo okoli 5000 ljudi.
Bolsonaro, ki je pred primopredajo odletel na Florido, se je na nemire odzval prek Twitterja, kjer je obsodil plenjenje in vdore v javne zgradbe. Bolsonaro, ki javno nikoli ni neposredno priznal poraza na oktobrskih volitvah, je ob tem zavrnil obtožbe Lule, da je spodbudil napade. Obenem je branil pravico ljudi do mirnih protestov.
Na številnih posnetkih, objavljenih na družbenih omrežij, je bilo videti, kako so izgredniki razbijali vrata in okna, da bi vstopili v stavbo kongresa, nato pa tekali po hodnikih in pisarnah ter uničevali poslopje. Po poročanju brazilskih medijev so protestniki med divjanjem po stavbah poškodovali umetnine, zgodovinske predmete, pohištvo in okraske.
V enem od videoposnetkov je bilo videti, kako je množica zunaj potegnila policista s konja in ga zbila na tla. Novinarski sindikat je sporočil, da je bilo med izgredi napadenih najmanj pet novinarjev, med njimi tudi fotograf francoske tiskovne agencije AFP, ki so ga protestniki pretepli in mu ukradli opremo.
Bolsonarovi privrženci so od njegove zmage na volitvah večkrat protestirali pred vojaškimi oporišči in pozivali k vojaškemu posredovanju, da bi preprečili prenos oblasti na Lulo, ki je sicer med letoma 2003 in 2010 že vodil državo.
Guverner Brasilie Ibaneis Rocha je po nemirih odpustil vodjo javne varnosti v prestolnici Andersona Torresa, ki je bil pred tem Bolsonarov pravosodni minister.
Urad generalnega državnega tožilca je sporočil, da je od vrhovnega sodišča zahteval izdajo nalogov za aretacijo Torresa in vseh drugih javnih uslužbencev, ker da so pred izbruhom nemirov opustili dolžnosti. Tožilstvo je od sodišča tudi zahtevalo, naj dovoli uporabo vseh javnih varnostnih sil za razpršitev protivladnih protestov po vsej državi.
Lula je ob koncu oktobra v drugem krogu predsedniških volitev tesno slavil s 50,9 odstotki glasov. Bolsonaro se je nato pritožil na volilno sodišče s trditvijo, da so bili volilni stroji pokvarjeni.
Dogajanje v brazilski prestolnici so obsodile številne države in Združeni narodi.
