EU podjetje AstraZeneca toži, ker dobavlja znatno manj cepiva, kot bi moralo po pogodbi, sklenjeni avgusta lani. V prvem četrtletju je dobavilo le 30 milijonov od predvidenih 120 milijonov odmerkov, za drugo četrtletje pa je napovedalo 70 milijonov odmerkov namesto 180 milijonov, kolikor bi jih moralo dobaviti v skladu s pogodbo.

V AstraZeneci menijo, da je tožba neutemeljena. Sklicujejo se na sporno pogodbeno določilo, da si podjetje za izpolnitev obveznosti “prizadeva po najboljših močeh”, kar da so storili. S tem se želijo otresti odgovornosti za okrnjeno dobavo cepiv uniji. V uniji to tolmačenje zavračajo.

V komisiji so danes tudi znova izpostavili, da je namen EU od samega začetka zagotoviti oziroma pospešiti dobavo odmerkov, predvidenih po pogodbi. Ker pogovori s podjetjem niso prinesli zaželenih rezultatov, ni preostalo drugega kot pravna pot. Prepričani so, da imajo trdne argumente.

EU je v svoj portfelj cepiv doslej uvrstila cepiva podjetij BioNTech in Pfizer, Moderna, AstraZeneca ter Johnson & Johnson, ki so tudi že odobrena za uporabo, ter cepivi družb CureVac in Sanofi-GSK, ki sta še v procesu razvoja. O možnosti sodelovanja se pogovarja še s podjetjema Valneva in Novavax.

Iz Valneve so pred dnevi sporočili, da se o dobavi ne bodo več pogajali z Evropsko komisijo, temveč neposredno s članicami EU. V komisiji so se odzvali s pojasnilom, da podjetje še ni izpolnilo pogojev za uvrstitev cepiva v portfelj EU, in opozorilom, da v skladu z evropsko strategijo vzporedna pogajanja niso dovoljena.