Razprava, ki se je odvila prvi dan vrha, je po navedbah virov pokazala, da voditelji menijo, da sta vladavina prava in neodvisnost pravosodja temeljna. Članice unije naj bi podpirale dialog in pozivale k uporabi obstoječih mehanizmov na podlagi evropske zakonodaje.
Šlo naj bi zlasti za priložnost, da se natančno opredeli težave in bolje razume različna mnenja. Izpostavljeno je bilo, da lahko retorika in vzajemno spoštovanje olajšata ali zapleteta iskanje rešitev. Razprava naj bi vodila k rešitvam, so še povzeli viri.
Slovenski premier Janez Janša je po neuradnih informacijah govoril o zgodovinskih razlikah med vzhodom in zahodom. Njegova sporočila naj bi bila podobna kot v okviru avgustovske konference o totalitarnih režimih, ko je med drugim poudaril, da če se iz zgodovine nismo ničesar naučili, bomo obsojeni na ponavljanje.
O Janševem tvitu o Sorosevih lutkah v Evropskem parlamentu, ki je minuli teden sprožil plaz kritik vodilnih predstavnikov članic in institucij EU – nizozemski premier Mark Rutte je celo protestiral pri slovenski veleposlanici – na vrhu po neuradnih navedbah naj ne bi bilo govora.
Poročila o “mirni” razpravi na vrhu o vprašanju primarnosti evropskega prava sicer niso povsem v skladu s pričakovanji, saj se je, sodeč po izjavah različnih strani pred zasedanjem, napovedovala težavna razprava.
Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer ob prihodu v spravnem tonu poudarila, da je vladavina prava temeljni steber unije, a da je treba najti načine za sodelovanje s Poljsko. “Plaz pravnih sporov na Sodišču EU ni rešitev za vprašanje, kako naj vladavina prava deluje v praksi,” je opozorila.
A nizozemski premier je vztrajal, da se mora unija odzvati odločno. Ponovil je tudi argument, da Poljska ne bi smela dobiti evropskih sredstev za okrevanje in odpornost za boj s posledicami pandemije covida-19, dokler se ne reši spor glede primarnosti evropskega prava. Menil je tudi, da bi morale članice nadaljevati delo v okviru procesa po 7. členu pogodbe EU.
EU je postopek po 7. členu proti Poljski zaradi sporne pravosodne reforme sprožila že decembra 2017, a je že leta na mrtvi točki, ker med članicami ni zadostne podpore kakršnemu koli premiku. Ta člen v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici evropskih vrednot.
V Evropski komisiji sicer kot možnosti ukrepanja proti Varšavi izpostavljajo nov klasični pravni postopek zaradi kršenja evropske zakonodaje, ukrepanje na podlagi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava in nadgradnjo postopka po 7. členu pogodbe EU.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je ob prihodu ponovil, da Poljska ne bo klonila pred izsiljevanjem, a izrazil pripravljenost na dialog. Pred dnevi je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu poudaril, da ima evropsko pravo prednost pred nacionalnim na področjih, za katera so se tako odločile članice.
Kot vselej doslej ima poljski premier podporo madžarskega kolega Viktorja Orbana, ki je danes na vprašanje, ali so potrebne sankcije proti Poljski, odgovoril: “Poljska? Najboljša država v Evropi. Nikakršne potrebe po sankcijah ni. To je smešno.”
Po drugi strani pa so poročila o “mirni” razpravi v skladu z indici, da ne Evropska komisija ne večina članic ne želi preveč zaostriti odnosov s Poljsko, da ne bi ta otežila dogovorov na drugih področjih, na primer glede podnebne in okoljske politike. Zdi se, da v Bruslju upajo, da bodo zaplet rešile naslednje volitve na Poljskem, ki so načrtovane jeseni 2023.
