Odločitev o občutnem zmanjšanju vojaških aktivnosti v bližini Kijeva, ki jo je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil namestnik ruskega obrambnega ministrstva Aleksander Fomin, je prvo tovrstno javno oznanilo ruske strani po napadu na Ukrajino pred nekaj več kot enim mesecem.
Rusko obrambno ministrstvo je sicer pred dnevi že sporočilo, da se bo vojska v okviru napada na sosednjo državo, ki ga imenujejo posebna vojaška operacija, posvetila aktivnostim na vzhodu države, v regijah Doneck in Lugansk.
Ta korak naj bi po Fominovih besedah služil okrepitvi medsebojnega zaupanja v nadaljnjih pogovorih med državama. Zatrdil je tudi, da so z ukrajinske strani dobili zagotovila glede nevtralnega statusa države brez jedrskega orožja, ki naj bi jih vključili v poseben sporazum.
To so pozneje potrdili tudi na ukrajinski strani, po navedbah glavnega ukrajinskega pogajalca Davida Arahamije pa si Ukrajina želi mednarodni sporazum, po katerem bi po vzoru 5. člena Severnoatlantske pogodbe več držav jamčilo za varnost države.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Zelenskega Mihajlo Podljak je pozneje na Twitterju zapisal, da si njegova država želi okrepljeno različico 5. člena, poroki za ukrajinsko varnost v okviru mirovnega sporazuma z Rusijo pa bi bile na primer osrednje članice Nata – ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Turčija. Sporazum bi potrjevali na referendumu v Ukrajini in v parlamentih držav zaščitnic.
Ob teh varnostnih zagotovilih bi bila torej Ukrajina pripravljena pristati na trajno nevtralnost, to pa bi vključevalo tudi določilo, da na ukrajinskem ozemlju ne bi bilo tujih sil ali vojaških baz, lahko pa bi izvajali skupne vaje s tujimi vojskami držav, ki bi mednarodnopravno jamčile za njeno varnost. Obenem pa ti varnostni vidiki po pričakovanjih Kijeva ne bi v ničemer preprečevali prizadevanj za vstop države v EU.
Kijev po Podoljakovih besedah predlaga tudi do 15-letno preložitev nadaljnjih pogajanj o statusu polotoka Krim, ki si ga je Rusija na podlagi mednarodnopravno nepriznanega referenduma enostransko priključila leta 2014, ter zavezo, da krimskega vprašanja ne bodo reševali z vojaškimi sredstvi. Sporazum tudi ne bi vseboval določil o statusu samooklicanih avtonomnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu države, ki ju je Rusija tik pred napadom na Ukrajino priznala kot neodvisni republiki.
Arahamija je medtem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal, da so po današnjih pogajanjih ustvarjeni “zadostni pogoji” za prvo srečanje med ruskim in ukrajinskim predsednikom Putinom in Zelenskim od začetka ruske invazije v Ukrajino.
Nov krog pogovorov med državama je potekal v istanbulski palači Dolmabahče, pogajalce je na dopoldanskem začetku pozdravil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
Pogajanjem v Istanbulu se je pridružil tudi ruski milijarder Roman Abramovič, je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal tiskovni predstavnik turškega predsednika Ibrahim Kalin. Abramovič, ki je bil po poročanju nekaterih medijev med pogajanji v začetku meseca marca tarča zastrupitve, je na prizorišče prispel skupaj z rusko delegacijo.
Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je današnji krog pogovorov označil za “najbolj očiten napredek” na poti k premirju od začetka pogajanj. “Izjemno zadovoljni smo, da opažamo vse bolj izrazito zbliževanje med stranema z vsakim korakom,” je dejal.
