Zunanji ministri članic Nata so danes v Rigi razpravljali o poročilu o naukih iz Afganistana po umiku ameriških in drugih zavezniških vojakov v avgustu, ki je vodil v hiter kolaps afganistanske vlade in oboroženih sil ter vrnitev talibanov na oblast, kar je po Stoltenbergovih besedah “tragično za Afganistance in srce parajoče za vse”.

Podrobnosti poročila za zdaj niso znane. Generalni sekretar kot pozitivno izpostavlja, da je šel Nato v državo, da prepreči teroristične napade in da od 11. septembra 2001 dejansko ni bilo napada na zaveznice iz Afganistana. Vendar pa je bila ambicija večja in te niso uresničili kljub žrtvam in znatnim naložbam.

Zaveznice torej sedaj razpravljajo, kako v prihodnje izboljšati način načrtovanja in izvajanja Natovih misij in operacij. Krizno upravljanje ostaja jedrna dejavnost organizacije, a treba je zagotoviti, da bodo cilji realistični in da bodo lokalne sile samostojne in vzdržne.

Na kritike, ker poročila o naukih niso javno objavili, Stoltenberg odgovarja, da je proces analize naukov iz Afganistana iskren in temeljit. Zatrdil je tudi, da bodo glavne ugotovitve tudi objavili.

Na dvodnevnem zasedanju v Rigi je sodeloval tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, ki je po razpravi izpostavil ugotovitev, da je razvoj dogodkov po umiku zavezniških sil presenetil in obenem odprl številna tveganja, ki jih je treba ustrezno nasloviti.

Tudi Logar je kot pozitivno izpostavil, da v minulih dvajsetih letih iz Afganistana ni bilo terorističnega napada na nobeno zaveznico, kar je bil cilj misije, a dodal, da so zaveznice danes opozarjale tudi na to, da misija ni izpolnila cilja nadaljnjega demokratičnega razvoja države po umiku.

Ob tem je slovenski zunanji minister sicer poudaril, da se je delež pismenosti v državi v tem času povečal z 31 na 43 odstotkov, da se je v določenem delu družbe zasidral prozahodni pogled na svet ter da so se številne institucije odprle za ženske. Pri teh pridobitvah je treba sedaj vztrajati in preprečiti možnost, da se spet razvije terorizem, je še dejal.

Med nauki, ki jih velja upoštevati pri načrtovanju prihodnjih misij in operacij, pa je Logar izpostavil, da je treba predhodno opredeliti cilje in realne ambicije glede na regionalne značilnosti države oziroma regije, kamor zaveznice vstopajo.

Poleg tega je treba zagotoviti čim širše mednarodno sodelovanje, opraviti ustrezen predhoden posvetovalen proces, učinkoviteje spremljati položaj na terenu in upoštevati lokalne značilnosti, je še naštel minister v virtualnem pogovoru s slovenskimi novinarji.

Prav tako je treba po njegovih besedah zagotoviti zelo jasno strategijo izhoda že v začetni fazi in hkratno vnaprejšnje načrtovanje najslabših scenarijev, vključno z evakuacijo, da se prepreči presenečenja, kakršno se je zgodilo v primeru Afganistana.

To bodo po Logarjevih besedah zaveznice opredelile v strateškem konceptu, ki ga bodo potrdile prihodnje leto na vrhu v Madridu. Minister je ob tem še spomnil, da je bila Natova misija v Afganistanu doslej tudi edina na podlagi petega člena o skupni obrambi, tako da primerjalne analize ni mogoče opraviti.