Večina zadnjih anket po navedbah francoske tiskovne agencije AFP kaže, da naj bi Levosredinska laburistična stranka, ki jo vodi izkušeni politik Albanese, na prihajajočih volitvah prehitela konservativno koalicijo Liberalne in Nacionalne stranke pod vodstvom aktualnega premierja Scotta Morrisona. Glede na javnomnenjsko raziskavo Newspoll za časnik The Australian naj bi laburisti v soboto prejeli okrog 54 odstotkov glasov, konservativci pa okrog 46 odstotkov glasov.
Morrison se sicer ne predaja in napoveduje, da bo te napovedi anket obrnil in na koncu zmagal. Zaostanek je v zadnjih dneh že zmanjšal s poudarjanjem gospodarskega okrevanje po pandemiji in nizke brezposelnosti, tako da ponovitev njegovega “čudežnega rezultata” iz leta 2019 ni izključena.
Vendar ima trenutna vlada težave tudi na gospodarskem področju. Inflacija je v Avstraliji na najvišjem nivoju v zadnjih 20 letih, cene na bencinskih črpalkah, v trgovinah in na stanovanjskem trgu pa strmo naraščajo.
Po navedbah AFP se bo volilna bitka v Avstraliji bila predvsem na petih glavnih področjih – naraščanje cen, podnebne spremembe in naravne katastrofe, pandemija covida-19, zaupanje v politiko in korupcija.
V televizijskem soočenju ob koncu volilne kampanje sta kandidata za položaj predsednika vlade nekoliko zaostrila retoriko in si izmenjala tudi nekaj “udarcev” na osebni ravni.
Albanese je imel namreč nekaj težav pri ključnih ekonomskih kazalnikih in pojasnjevanju določenih politik svoje stranke. “Ko gre za gospodarstvo, je nezanesljiv. Stvari si izmišljuje sproti,” mu očita Morrison.
Albanese je nato vrnil žogico in Morrisona obtožil, da se izogiba odgovornosti. Izpostavil je težave vlade pri upravljanju kriznih razmer med pandemijo, uničujočimi gozdnimi požari in poplavami na avstralski vzhodni obali. “Ko se trenutni predsednik vlade sooči s kakršnim koli izzivom, za to krivi zvezne oblasti ali posameznike, vedno okrivi nekoga drugega,” je dejal vodja opozicije.
V luči vseh kriz, ki so prizadele Avstralijo v treh letih pod vodstvom Scotta Morrisona, tudi javnomnenjske raziskave kažejo na precejšnjo mero razočaranja in jeze med prebivalstvom zaradi ravnanja vlade ob naravnih nesrečah in nepripravljenosti na odmik od fosilnih goriv.
Po navedbah AFP se glede na ankete približno 70 odstotkov Avstralcev zavzema za bolj odločne ukrepe na področju boja proti podnebnim spremembam, vendar je Morrison večkrat zavrnil pozive k bolj ambicioznim podnebnim ciljem ali omejevanju obsežne premogovniške industrije.
Tudi Albanese je dejal, da je Morrisonova koalicija popustila v boju proti podnebnim spremembam. Medtem pa laburisti obljubljajo več konkretnih ukrepov na tem področju.
Vodja opozicije je aktualnega premierja obtožil tudi, da je ob sklepanju varnostnega zavezništva AUKUS, v katerega je Avstralija lani vstopila skupaj z Združenim kraljestvom in ZDA, ravnal na lastno pest in se prepozno posvetoval z opozicijo. “Trenutnega predsednika vlade vedno zanimajo le delitve, zato mu ne moremo zaupati, ko pravi, da se lahko vse spremeni,” je dejal Albanese.
Albanese sicer ni edini, ki Morrisonu očita, da ni vreden zaupanja. Med njimi je na primer tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Ko so ga vprašali, če meni, da mu je Morrison lagal glede pogodbe za nakup francoskih podmornic, od katere je Avstralija ob vstopu v AUKUS nenadoma odstopila, je odgovoril: “Ne, da mislim. Vem.”
Morrison je sicer po navedbah AFP priznal, da “ni vedno šlo vse po načrtih” in da se je med pandemijo “občasno vedel kot buldožer”. Dejal je, da je moral v času krize sprejemati nepriljubljene odločitve in hitro ukrepati. Zdaj je obljubil, da bo v primeru zmage njegova nova vlada pokazala več empatije.
Nekateri analitiki sicer to ocenjujejo kot Morrisonove poskuse iz obupa, da bi v zadnjem trenutku obrnil rezultate anket in si podobno kot leta 2019 vendarle zagotovil zmago.
“Podatki, ki jih imamo trenutno na voljo, kažejo, da so Avstralci razpoloženi za zamenjavo vlade. Vprašanje je, ali je opozicija storila dovolj, da bi ljudi prepričala, da je sprememba prava možnost,” je dejal Mark Kenny, profesor na Avstralski nacionalni univerzi v Canberri. Ankete sicer nakazujejo tudi, da so Avstralci naveličani obeh največjih strank in bi morda na volitvah raje izbrali koga tretjega, če bi imeli izbiro.
Na volitvah v soboto, 21. maja, se bodo kandidati potegovali za 151 sedežev v spodnjem domu avstralskega parlamenta in za 40 od 76 senatorskih sedežev. Parlament ima triletni mandat, senat pa šestletnega.
Na volitve se bo podalo približno 17 milijonov volilnih upravičencev. Udeležba je v Avstraliji na volitvah obvezna, ob oddaji glasu pa razvrstijo kandidate po prednostnem vrstnem redu, s čimer se nepredvidljivost izida še dodatno poveča.
