“Svetovni voditelji, ki se bodo zbrali v Nemčiji na ministrskem srečanju skupine G7, morajo ukrepati hitro, da rešijo življenja teh otrok,” je dejala izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell in opozorila, da “čakanje na razglasitev lakote pomeni čakanje na smrt otrok.”

Število podhranjenih otrok se je od začetka letošnjega leta zaradi globalne prehranske krize povečalo za dodatnih 260.000 otrok, kar pomeni en otrok vsakih 60 sekund, opozarja Unicef v poročilu, ki ga je objavil na svoji spletni strani.

Večina teh otrok živi v 15 državah, ki jih pesti resno pomanjkanje hrane in zdravstvene oskrbe. Med temi državami so tudi Afganistan, Etiopija, Haiti in Jemen.

Unicef ocenjuje, da je v teh 15 državah vsaj 40 milijonov otrok, ki ne prejemajo dovolj raznolike prehrane, potrebne za rast in razvoj v zgodnjem otroštvu.

Poleg tega je 21 milijonov otrok hudo prehransko ogroženih, kar pomeni, da nimajo dostopa do hrane, ki bi zadovoljila njihove minimalne prehranske potrebe, zaradi česar so izpostavljeni visokemu tveganju podhranjenosti.

V zadnjih tednih se je cena terapevtske hrane za zdravljenje podhranjenosti zaradi strmega povečanja stroškov surovin dvignila za 16 odstotkov, zaradi česar do 600.000 dodatnih otrok nima dostopa do nujnega zdravljenja in jim grozi smrt.

Podhranjenost povzroča oslabljen imunski sistem, zaradi česar se tveganje smrti otrok, mlajših od pet let, v primerjavi z dobro prehranjenimi otroci poveča za kar 11-krat.

Cene hrane se močno zvišujejo zaradi vojne v Ukrajini in vztrajne suše v nekaterih delih sveta, ki je posledica podnebnih sprememb. K povečanju števila primerov podhranjenosti med otroci pa je prispevala tudi destabilizacija globalnega gospodarstva zaradi pandemije covida-19, so še navedli v poročilu.