Izrek sodbe, ki je bil prvotno predviden za torek, je bil brez pojasnila preložen na danes, sodišče pa je Suu Kyi obtožilo prejemanja podkupnine v višini 560.000 evrov tako v gotovini kot v zlatih palicah. Novinarji niso smeli prisostvovati sodnim obravnavam, odvetnikom Suu Kyi pa je bilo prepovedano govoriti z mediji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nekdanji voditeljici še vedno grozi vrsta drugih kazenskih obtožb, vključno s kršitvijo zakona o uradnih skrivnostih, raznimi obtožbami zaradi korupcije in volilnih goljufij. Če bi bila obsojena v vseh točkah obtožnic, bi ji grozila zaporna kazen za več kot 100 let, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Suu Kyi je več kot 30 let obraz demokratičnih upov v Mjanmaru, vendar je bila že pred današnjo sodbo obsojena na šestletno zaporno kazen zaradi hujskanja proti vojski, kršitev protikoronskih ukrepov in kršitve zakona o telekomunikacijah. To pa pomeni, da bo verjetno zamudila prihajajoče volitve, ki jih namerava hunta izvesti do začetka naslednjega leta.

Neodvisni mjanmarski analitik David Mathieson je pri tem dejal, da hunta uporablja sodstvo, da bi Suu Kyi postala “politično nepomembna”. Od državnega udara so namreč bili aretirani tudi številni njeni politični zavezniki, eden od glavnih ministrov je bil obsojen na 75 let zapora, številni drugi pa so na begu.

Vojaški udar v Mjanmaru je bil sicer izveden februarja lani. Generali so državni udar utemeljili z domnevnimi goljufijami na volitvah novembra 2020, na katerih je Suu Kyi očitno zmagala. Doslej še niso predložili nobenih dokazov, od takrat pa sta nekdanjo Burmo zajela kaos in nasilje.

Po vsej državi so nastale številne civilne milice pod imenom “ljudske obrambne sile”, ki se borijo proti hunti. Prejšnji teden pa je vodja hunte Min Aung Hlaing pozval k mirovnim pogovorom z uporniškimi skupinami. Nemiri so namreč prestrašili tuje vlagatelje, ki so se v državo zgrnili po začetku demokratizacije leta 2011.