Tričlanski senat prizivnega sodišča je na 68 straneh sodbe sklenil, da Trump ni z ničemer uspel utemeljiti svoje tožbe. Sodnica Patricia Millett je v imenu trojice menila, da ima kongres velik interes, da pride do dna dogodkom 6. januarja, predsednik ZDA Joe Biden pa je pozorno in utemeljeno odločil, da so dokumenti v javnem interesu in izvršnega privilegija ne bo uveljavljal. Trump tudi ni dokazal, kakšno škodo naj bi utrpel ob objavi dokumentov.

Kongresni preiskovalni odbor je od nacionalnih arhivov med drugim zahteval vse dokumente in druge informacije, ki zadevajo 6. januar. Trump je dejal, da uveljavlja izvršni privilegij predsednika ZDA in kongresu zavrača predajo dokumentov. Vendar pa ni več predsednik. Biden je odločil, da privilegija ni, Trump pa je vložil tožbo, ki je na prvi stopnji pogorela, nato pa jo je presenetljivo sprejelo v odločanje prizivno sodišče.

“Obe veji ameriške vlade se strinjata, da ima zakonodajna veja edinstveno potrebo po dostopu do dokumentov, ki so relevantni za preiskavo napada nanjo in njeno ustavno vlogo v mirnem prenosu oblasti,” je sporočila sodnica in med drugim potrdila dejstvo, da bivši predsednik ni upravičen do izvršnega privilegija.

Trump lahko zdaj zahteva še odločanje celotnega prizivnega sodišča v Washingtonu, nato pa se lahko pritoži tudi na vrhovno sodišče ZDA, kjer sedijo trije sodniki, ki jih je sam imenoval. “Ne glede na to odločitev, je bilo od začetka jasno, da bo primer končal na vrhovnem sodišču,” je sporočila Trumpova tiskovna predstavnica Liz Harrington in dodala, da se nekdanji predsednik bori za pravice vseh prihodnjih predsednikov ZDA.

Trumpovi privrženci so 6. januarja napadli zvezni kongres, potem ko jim je od novembra lani govoril o domnevnih volilnih prevarah, nato pa jih na zborovanju pred Belo hišo še naravnost pozval, da gredo nad kongres. Sam je potem šel v Belo hiši, množica pa nad kongres, kjer je neuspešno poskusila ustaviti formalno potrditev zmage Bidna na predsedniških volitvah proti Trumpu. Napad je zahteval tudi smrtne žrtve.