Tožniki so namreč z vložitvijo povsem neutemeljene zahteve po besedah Alexandra de Moraesa ravnali zlonamerno in neodgovorno, zato morajo plačati kazen v višini 23 milijonov realov, kar je več kot štiri milijone evrov, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Liberalna stranka (PL) je ob vložitvi zahteve v torek pozvala k razveljavitvi velikega dela izidov elektronskih volitev, saj da naprave za elektronsko glasovanje, izdelane po letu 2020, nimajo serijskih številk in zato glasov, oddanih na njih, ni mogoče točno preveriti.

Moraes je ta argument v sredo zavrnil kot smešen in nezakonit.

Zahteva PL se je sicer nanašala le na drugi krog volitev 30. oktobra, v katerem je s 50,9 odstotka glasov slavil levičarski kandidat in nekdanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Če bi glasovnice iz nepravilno delujočih naprav razveljavili, bi po oceni PL na volitvah zmagal Bolsonaro.

Moraes je že v torek opozoril, da so bile elektronske glasovalne naprave, za katere PL trdi, da so nezanesljive, uporabljene v obeh krogih volitev. Stranki je dal 24 ur časa, da svojo zahtevo dopolni, tako da bo izpodbijala tudi glasovanje v prvem krogu. PL je v sredo nato priznala, da v prvem krogu ni ugotovila nobenih težav, a obenem vztrajala, da so te bile v drugem krogu.

“Tako zavrnitev dopolnitve prvotne vloge kot popolna odsotnost kakršnihkoli dokazov o nepravilnostih ter povsem lažno navajanje dejstev (…) dokazujejo popolno zlonamernost tožnikove bizarne in nezakonite zahteve,” je bil oster Moraes.

Desničar Bolsonaro, ki je v drugem krogu prejel 49,1 odstotek glasov, poraza doslej ni javno priznal, bi pa naj svojo ekipo pooblastil za začetek procesa prenosa oblasti. Lula bo sicer mandat uradno nastopil 1. januarja 2023.