Kot so sporočili iz slovenskega društva za morske sesalce Morigenos, ki je sodelovalo pri novih ocenah stanja ohranjenosti sredozemskih kitov in delfinov, je Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) devet od 11 vrst, ki so redno navzoče v Sredozemskem morju, uvrstila v eno od kategorij ogroženosti na rdečem seznamu.
Podpopulacije navadnih delfinov v Korintskem zalivu (Grčija), velikih pliskavk v zalivu Ambracia (Grčija) ter ork in dolgoplavutih mrkih pliskavk v Gibraltarski ožini veljajo za kritično ogrožene in jim grozi izumrtje. Glavne grožnje vključujejo pomanjkanje plena, degradacija habitata, naključni ulov v ribiške mreže, podvodni hrup, kemično in plastično onesnaženje ter podnebne spremembe, so zapisali.
Sredozemska populacija velikih pliskavk, kamor sodi populacija v Tržaškem zalivu, je ena od dveh vrst, ki sta bili opredeljeni kot najmanj ogroženi. To pa ne pomeni, da se nekatere lokalne populacije ne spopadajo z velikimi pritiski, so opozorili v društvu in dodali, da je navadni delfin vrsta, ki je bila nekoč pogosta v severnem Jadranu, danes pa jo obravnavajo kot regionalno izumrlo in opredeljujejo kot ogroženo.
“Sredozemsko morje ni varen dom za kite in delfine. Že desetletja ni, a sedanji trendi kažejo, da gre pri večini vrst še na slabše. Politiki se morajo zavedati, da so morski sesalci bistveni sestavni deli zdravih morskih ekosistemov in delujejo kot nekakšen indikator za stanje morij – zato je pomembno, da ukrepajo,” je dejal Nicolas Entrup iz organizacije OceanCare.
“Kiti in delfini so lahko včasih izjemno odporni na človeške pritiske. Ker pa se stanje večine populacij slabša, je jasno, da z našim delovanjem nanje preveč pritiskamo. In ne gre samo za kite in delfine. Vse te grožnje negativno vplivajo tudi na njihov celotni ekosistem, od katerega smo odvisni tudi ljudje,” je povedal predsednik društva Morigenos in član IUCN Skupine strokovnjakov za kite Tilen Genov.
Prihodnost dveh velikih vrst kitov, ki sta redno prisotni v Sredozemskem morju, prav tako ni videti svetla. Kit glavač je bil ponovno opredeljen kot ogrožena vrsta, medtem ko je bil brazdasti kit, največja sredozemska vrsta in edina vrsta vosatih kitov, ki redno živi v Sredozemlju (in se občasno pojavi tudi v Sloveniji, nazadnje novembra lani) iz ranljive uvrščen v ogroženo vrsto. Po preteklih ocenah je v regiji živelo okoli 3500 brazdastih kitov, danes pa znanstveniki ocenjujejo, da jih je ostalo le okoli 1800, so zapisali pri Morigenosu.
Tako glavači kot brazdasti kiti so še posebej izpostavljeni nevarnosti trčenja z ladjami in podvodnemu hrupu, ki ga povzroča človek. V zadnjem času so raziskovalci izrazili tudi resno zaskrbljenost glede mikro- in markoplastike.
Konec novembra je znanstveni odbor sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in sosednjega atlantskega območja izdal številna priporočila za takojšnje ukrepanje kot odgovor na nove ocene rdečega seznama. Vse vlade držav, ki so pogodbenice tega sporazuma, morajo priporočila upoštevati in izvajati te ukrepe za ugoden ohranitveni status vrst na območju sporazuma ter izvajati ukrepe, opredeljene v varstvenih načrtih, so navedli v društvu.
