Število ljudi, ki se sooča z lakoto, se je leta 2021 povečalo na kar 828 milijonov. To je za približno 46 milijonov več kot leta 2020 in 150 milijonov več kot v času pred izbruhom pandemije covida-19, kaže poročilo ZN.

Približno 2,3 milijarde ljudi se je leta 2021 soočalo z zmerno negotovostjo preskrbe s hrano, skoraj 924 milijonov ljudi pa se je soočalo s hudo negotovostjo preskrbe s hrano.

Tudi razlika med spoloma pri nezanesljivi preskrbi s hrano se je povečevala. Tako je bilo lani 31,9 odstotka žensk na svetu zmerno ali resno nezanesljivo preskrbljenih s hrano, v primerjavi s 27,6 odstotka moških.

Medtem je 45 milijonov otrok, mlajših od pet let, trpelo zaradi izčrpanosti, najbolj smrtonosne oblike podhranjenosti, ki do 12-krat poveča tveganje za smrt otrok. Poleg tega je 149 milijonov otrok, mlajših od pet let, zaostajalo v rasti in razvoju zaradi kroničnega pomanjkanja osnovnih hranil v prehrani, 39 milijonov pa jih je imelo prekomerno telesno težo.

Strokovnjaki so povečanje števila lačnih ljudi pripisali zlasti posledicam podnebnih sprememb, raznoraznim konfliktom in pandemiji.

Ruska invazija na Ukrajino predstavlja dodatno tveganje, saj je prekinila dobavne verige. Zaradi konflikta so se cene hrane v prvi polovici leta 2022 bistveno zvišale. Po podatkih ZN so razmere na področju oskrbe s hrano še posebej kritične v državah na Bližnjem vzhodu in v Afriki.

Poročilo, ki so ga danes skupaj objavili Sklad za otroke (Unicef), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO), predstavlja nov dokaz, da se svet oddaljuje od svojega cilja, da do leta 2030 odpravi lakoto, negotovost preskrbe s hrano in podhranjenost v vseh njenih oblikah.