“To je genocid. To je eliminacija celotne države in naroda,” je dan po tem, ko so iz Buče začela prihajati pretresljiva poročila, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ocenil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Tudi kijevski župan Vitalij Kličko je v pogovoru za nemški časnik Bild ocenil, da je mogoče dogajanje v Buči in drugih krajih okoli Kijeva opisati le kot genocid.
Ukrajinski premier Denis Šmihal je na Twitterju zapisal, da je Rusija v času okupacije Buče ter drugih naselij okoli Kijeva ponovila “najhujše, kar pomnimo iz zgodovine represije in nehumanih zločinov”. “Ukrajina ne bo pozabila teh zločinov okupatorjev. Ne bomo mirovali, dokler ne kaznujemo odgovornih,” je zapisal.
Svetovalec Zelenskega Sergej Nikiforov je za britanski BBC dejal, da so ukrajinske oblasti po umiku ruskih sil v krajih, kot so Buča, Irpin in Hostomel, naletele na srce parajoče prizore, ki spominjajo na vojne zločine. Izpostavil je skupinska grobišča, ustreljene civiliste z za hrbtom zvezanimi rokami ter napol zažgana trupla, kot da je skušal nekdo na hitro zakriti sledi svojih dejanj.
“Območje Kijeva. Pekel 21. stoletja (…) Najhujši nacistični zločini so se vrnili v EU,” je na Twitterju zapisal še en svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak ter pozval k dodatnim sankcijam proti Rusiji. Poboj civilistov v Buči je bil “načrtovani masaker”, je tvitnil zunanji minister Dmitro Kuleba in zahteval “nove uničujoče sankcije G7”.
Ostri odzivi, zgroženost, pozivi k preiskavi in ocene, da gre za vojne zločine, se vrstijo tudi iz tujine, med drugim iz EU, ZDA in zveze Nato.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je poboje civilistov označil za “grozljive” in poudaril, da čemu podobnemu Evropa ni bila priča več desetletij.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na Twitterju zapisala, da so jo poročila o “neizrekljivih grozotah” na območjih, s katerih se umika Rusija, “šokirala”. Pozvala je k neodvisni preiskavi in poudarila, da bodo odgovorni za vojne zločine odgovarjali.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je ta teden obiskala Kijev, je menila, da gre za “kruto realnost Putinovih vojnih zločinov”. “Svet mora vedeti, kaj se dogaja. Uvesti moramo strožje sankcije. Storilci in njihovi poveljniki morajo odgovarjati,” je zapisala na Twitterju.
Nove sankcije proti Rusiji je medtem že napovedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Tudi on je zapisal, da so ga podobe ruskih grozodejstev na območju Kijeva šokirale.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je prav tako poudaril, da morajo ruske oblasti “odgovarjati za zločine” v Buči.
Britanska zunanja ministrica Liz Truss je v izjavi Rusijo obsodila “nediskriminatorne napade na nedolžne civiliste” in menila, da morajo biti ta dejanja preiskana kot vojni zločini. Velika Britanija bo po njenih besedah “podprla kakršno koli preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča”.
Nemški kancler Olaf Scholz je pozval, naj se dostop do območja domnevnih zločinov nemudoma zagotovi Mednarodnemu odboru rdečega križa, ki naj tako neodvisno ugotovi dejansko stanje. “Te zločine ruske vojske moramo razjasniti,” je dejal in pozval h kaznovanju odgovornih.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je za televizijo CNN dejal, da so prizori, kakršni prihajajo iz Buče, “vsakodnevna realnost, dokler se bo ruska brutalnost proti Ukrajini nadaljevala”.
Nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) pa je rusko vojsko v Ukrajini danes obtožila vrste vojnih zločinov, vključno z usmrtitvami civilistov, plenjenjem in posilstvi. Vojne zločine naj bi ruski vojaki zagrešili v okolici mest Kijev, Harkov in Černigiv, organizacija pa je svoje trditve osnovala na pogovorih z desetimi pričami, žrtvami in prebivalci.
“Primeri, ki smo jih zabeležili, govorijo o neizrekljivi, namerni krutosti in nasilju nad ukrajinskimi civilisti,” je dejal direktor HRW za Evropo Hugh Williamson. “Posilstvo, umor in druga nasilna dejanja proti ljudem v rokah ruskih sil bi morali biti preiskani kot vojni zločini,” je dejal.
Namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk je sicer Rusijo danes obsodila tudi, da je ugrabila skupno že 11 ukrajinskih županov in županij. V video sporočilu, objavljenem na aplikaciji Telegram, je dodala, da so ukrajinske oblasti tudi o tem obvestile Mednarodni odbor Rdečega križa, Združene narode in druge organizacije, tako kot to delajo za vse izginule civiliste.
Poročila o novih ruskih grozodejstvih, pa tudi eksplozije v strateško pomembnem ukrajinskem pristaniškem mestu Odesa, prihajajo v času, ko je v Moskvo prispel humanitarni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa, Martin Griffiths.
Griffiths se bo iz Moskve podal še v Kijev. Tako Rusija kot Ukrajina sta po Guterresevih besedah pristali na srečanje z njim, cilj pa naj bi bil vzpostaviti “humanitarno prekinitev ognja”.
