“To je velik korak za Švico,” je dejal Cassis na novinarski konferenci in poudaril, da je vlada odločitev sprejela “premišljeno in nedvoumno”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

To je sporočil, potem ko je Bern več dni okleval, ali naj se pridruži Zahodu pri uvedbi sankcij proti Moskvi zaradi v četrtek začete invazije na sosednjo Ukrajino. Pri tem je kot razlog navajal dolgoletno nevtralnost države.

V EU je zato že naraščalo nezadovoljstvo. Neimenovani evropski diplomat v Bruslju je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je nerazumljivo, da se Švica, ki sicer ni članica EU, sklicuje na nevtralnost, ko bi morala kaznovati kršitve mednarodnega prava.

Švicarski predsednik Cassis je v nedeljo prvič omenil možnost zamrznitve ruskega kapitala v Švici. Vztrajal pa je, da bo odločitev vlade v vsakem primeru v skladu z načeli politične nevtralnosti.

Po današnji seji vlade pa so sporočili, da bo Švica sankcije izvajala v sodelovanju z EU in da gre predvsem za ukrepe na področju blaga in financ, pa tudi zamrznitve premoženja posameznikov in podjetij.

Bančne račune vseh 336 oseb, ki so na črnem seznamu Bruslja, vključno s Putinom, ruskim premierjem Mihailom Mišustinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, so “zamrznili s takojšnjim učinkom”, poroča britanski BBC na svoji spletni strani.

Pravosodna ministrica Karin Keller-Sutter pa je povedala, da so petim ruskim ali ukrajinskim oligarhom, ki so “zelo blizu Putinu” in imajo močne gospodarske vezi s Švico, prepovedali vstop v državo. Imen ni želela navesti, dejala je le, da gre za osebe, ki nimajo dovoljenja za bivanje v Švici, imajo pa z njo pomembne “gospodarske vezi, zlasti na področju financ in trgovine s surovinami”.

“S tem se Švica odziva na resne kršitve mednarodnega prava, za katere so odgovorni posamezniki,” je sporočila vlada.

Napovedala je tudi zaprtje svojega zračnega prostora za vse lete iz Rusije, kot tudi za vsa letala z ruskimi oznakami, razen za lete v humanitarne, medicinske ali diplomatske namene.

Vlada je še sporočila, da so odločili deloma suspendirati sporazum iz leta 2009 o poenostavitvi vizumskih postopkov za ruske državljane, čeprav bo imetnikom diplomatskih potnih listov še vedno dovoljen vstop v Švico brez vizuma, poroča AFP.

EU je v sodelovanju s skupino industrijsko najbolj razvitih držav G7 in ZDA sprejela vrsto sankcij proti Rusiji oziroma ruskim finančnim interesom.

V nedeljo sprejeti sveženj sankcij tako predvideva tudi izključitev nekaterih pomembnih ruskih bank iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift ter prepoved transakcij z rusko centralno banko in zamrznitev približno polovice njenih finančnih rezerv.

Rusija sicer ni pomemben gospodarski partner Švice, so pa švicarske banke pomembne za Ruse. Po podatkih švicarske centralne banke, ki jih navaja dpa, je bilo lani na računih v švicarskih bankah za 15 milijard frankov (14,5 milijarde evrov) ruskega denarja.

Poleg tega v Švici živi nekaj ruskih oligarhov, med njimi Putinov prijatelj Genadij Timčenko, ki imajo v švicarskih podjetjih tudi poslovne interese.

Pritisk na švicarske oblasti je medtem naraščal tudi doma, piše AFP. Konec tedna so v Bernu in drugih mestih potekali množični protesti, na katerih je okoli 20.000 ljudi izražalo solidarnost z Ukrajinci in obenem zahtevalo ukrepanje švicarske vlade.