Neimenovani evropski diplomat v Bruslju je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je nerazumljivo, da se Švica sklicuje na nevtralnost, ko bi morala kaznovati kršitve mednarodnega prava.

EU je v sodelovanju s skupino industrijsko najbolj razvitih držav G7 in ZDA sprejela vrsto sankcij proti Rusiji oziroma ruskim finančnim interesom.

V nedeljo sprejeti sveženj sankcij tako predvideva tudi izključitev nekaterih pomembnih ruskih bank iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift ter prepoved transakcij z rusko centralno banko in zamrznitev približno polovice njenih finančnih rezerv.

Švica, ki ni članica EU, se pri ukrepanju proti Rusiji sklicuje na svojo dolgoletno nevtralnost.

V nedeljo pa je švicarski predsednik Cassis prvič omenil možnost zamrznitve ruskega kapitala v Švici. Vlada v Bernu bi lahko o tem odločala že danes, odločitev pa bo, kot je dejal, v vsakem primeru v skladu z načeli politične nevtralnosti.

Rusija sicer ni pomemben gospodarski partner Švice, so pa švicarske banke pomembne za Ruse. Po podatkih švicarske centralne banke, ki jih navaja dpa, je bilo lani na računih v švicarskih bankah za 15 milijard frankov (14,5 milijarde evrov) ruskega denarja.

Poleg tega v Švici živi nekaj ruskih oligarhov, med njimi prijatelj ruskega predsednika Vladimirja Putina Genadij Timčenko, ki imajo v švicarskih podjetjih tudi poslovne interese.

Pritisk na švicarske oblasti medtem narašča tudi doma, piše francoska tiskovna agencija AFP. Konec tedna so v Bernu in drugih mestih potekali množični protesti, na katerih so ljudje izražali solidarnost z Ukrajinci in obenem zahtevali ukrepanje švicarske vlade.